Slovaška nas je očarala!

Dogodki | 18.09.2023, 12:56 msgr. Franci Trstenjak

Z letošnjim tradicionalnim septembrskim izletom smo se podali na Slovaško, v državo, ki jo tujci najpogosteje menjujejo z našo domovino. Na vandranju od 15. do 17. septembra 2023 smo nekoliko spoznali to kulturno in zgodovinsko zelo raznoliko deželo.

Naš prvi slovaški cilj je bil grad DEVIN, ki je stoletja veljal za neosvojljivo trdnjavo in ima še danes za Slovake velik simbolni pomen

Od slovaške prestolnice Bratislave je grad oddaljen 15 kilometrov. 212 metrov visoka pečina je bila zaradi svoje lege ob sotočju Donave in Morave idealno mesto za utrdbo, ki je bdela nad pomembno trgovsko potjo po Donavi in eno od vej jantarske poti. Pred letom 1989 je tik pred gradom potekala železna meja med vzhodnim in zahodnim blokom. Grad je bil sicer odprt za javnost, vendar je območje okoli njega predstavljalo omejeno vojaško cono in bilo močno utrjeno s stražnimi stolpi in bodečo žico.

Ime gradu Devin izhaja verjetno iz starega indoevropskega oziroma praslovanskega korena, povezanega s svetlobo in vidnim zaznavanjem. Tako si lahko Devín razlagamo kot stražni stolp ali opazovalno točko. Razlagalci menijo, da bi lahko ime pomenilo tudi "kraj zlih duhov". Devinski grad spada med najstarejše gradove na Slovaškem. Prvič je bil omenjen sredi 9. stoletja. V 13. stoletju je bil zgrajen kamnit grad kot branik zahodne meje Kraljevine Ogrske. V 15. stoletju je bila zgrajena grajska palača, med vojnami z Osmanskim cesarstvom pa so bile okrepljene grajske utrdbe. Turki niso gradu nikoli osvojili. Po združitvi Kraljevine Ogrske s Habsburško monarhijo in končnem porazu Osmanskega cesarstva je grad prenehal biti pomembna mejna trdnjava. Leta 1809 so ga uničili umikajoči se Napoleonovi vojaki po obleganju Bratislave. Od 19. stoletja je zgodovina gradu navdihnila več romantičnih pesnikov in Devín je postal za Slovake pomemben nacionalni simbol. Upodobljen je bil na hrbtni strani bankovca za 500 češkoslovaških kron in na kovancu za 50 slovaških helerjev.

V 20. stoletju je bilo obnovljenih nekaj delov gradu in zdaj gosti zanimiv muzej.

Po ogledu Devina nas je čakalo posebno doživetje. Vkrcali smo se na ladjo in z njo pluli »po lepi modri Donavi« mimo njenega sotočja z reko Moravo proti slovaški prestolnici Bratislavi

Bratislava leži na nadmorski višini 514 metrov, njena površina pa je 370 km2. Za leto 2009 je znan podatek, da je imelo mesto dobrih 430.000 prebivalcev. Mesto leži na skrajnem zahodu države, približno 60 km vzhodno od Dunaja. Večji del leži ob levem bregu Donave, s severa in vzhoda pa do njega segajo obronki Malih Karpatov. Zgodovina govori, da so med letoma 400 in 50 pred Kristusom območje naseljevali Kelti in leta 125 pred K. postavili pomembno utrjeno postojanko. Med 1. in 5. stoletjem je ravno čez današnje središče mesta tekla meja Rimskega imperija, ob njej pa je stalo več rimskih in germanskih naselbin. V 6. stoletju se priselijo Slovani, ki do 8. stoletja živijo z Avari. V 7. stoletju je območje današnjega mesta del Samove plemenske zveze, konec 8. in prvo polovico 9. stoletja pa del Kneževine Nitra. Leta 833 se priključi Velikomoravski, leta 907 pa postane del Madžarske in to z nekaj krajšimi prekinitvami ostane vse do leta 1918.

Med letoma 1536 in 1784, v času turške zasedbe Budima, je bila Bratislava prestolnica Kraljevine Madžarske, med letoma 1542 in 1848 se je tu sestajal madžarski parlament, v obdobju med letoma 1563 in 1830 pa so v katedrali sv. Martina kronali madžarske kralje.

V 18. stoletju je mesto začelo postajati središče slovaškega narodnega gibanja. 1. januarja 1919 postane del Češkoslovaške in dobi današnje ime Bratislava. Od 1. januarja 1993 naprej je Bratislava glavno mesto neodvisne Slovaške.

Sedež samostojne rimskokatoliške nadškofije in metropolije ima Bratislava šele od leta 2008, ko je prišlo do razdelitve bratislavsko-trnavske nadškofije na dve nadškofiji, pri čemer je Bratislava dobila metropolitanski sedež.

Bratislave si nismo gledali samo skozi okna avtobusa, ampak smo se po ulicah tudi sprehodili in videli, kako se nad starim srednjeveškim jedrom dviga mogočen grad, od koder se ponuja krasen pogled na prestolnico, reko Donavo in okolico. Videli smo lepo urejene ulice in trge ter vodnjake in palače, stari rotovž in nadškofijski dvorec ter katedralo sv. Martina.

Prvo in drugo noč na našem izletu po Slovaški smo prenočevali v Nitri, ki je bilo nekoč pomembno versko in kulturno središče Velike Moravske. Mesto je v precejšnji meri ohranilo svojo srednjeveško podobo.

Nitra leži ob vznožju gore Zobor v dolini reke Nitra. Ima približno 80.000 prebivalcev in je peto največje mesto na Slovaškem.

Kolo zgodovine bomo zavrteli malce nazaj, do prihoda Slovanov na Slovaško ob koncu 5. stoletja. Naselili so se predvsem v nižinah ob vodnih tokovih. Največja gostota njihovih naselij je dokumentirana prav na območju Nitre, katere pomen je začel naraščati v 8. stoletju. Razvila se je v upravno središče širše regije in postala središče Kneževine Nitra. Tukaj sta delovala sv. brata Ciril in Metod, ki sta v času vladavine kneza Pribina prišla v mesto in od tukaj širila krščansko oznanilo. Nitra je že leta 880 postala škofijsko mesto.

Podobno kot v Pragi je tudi v Nitri katedrala sv. Emerama del širšega grajskega kompleksa. V katedrali bomo imeli sv. mašo.

Po ogledih Nitre nas je pot vodila do 120 kilometrov oddaljenega pravljično romantičnega gradu BOJNICE, ki je bil nekoč v lasti Matije Korvina - kralja Matjaža

Grad se prvič omenja v letu 1113. Eden najstarejših in najpomembnejših slovaških gradov je bil v 19. stol. preurejen po vzoru francoskih dvorcev v dolini Loare. Obiskovalce navduši bogato in raznoliko opremljena notranjost s slikami florentinskih mojstrov, rezbarijami v zlati dvorani, grajsko kapelo in še marsičim. Grad je obdan s čudovitim parkom, na grajskem območju pa se nahaja tudi živalski vrt.

Tretji cilj drugega izletniškega dne na Slovaškem bo kraj ČIČMANY, ki je majhna 800 let stara vasico sredi gozda, kjer nas bodo navdušile hiške, v celoti narejene iz lesa in okrašene z ročno poslikanimi unikatnimi vzorci

Na spletu si lahko o kraju Čičmany preberemo tudi tole: V Čičmanyh so se ohranile lesene hiše s slemenskimi strehami, galerijami in koničastim ali linearnim stenskim okrasjem. Posebej zanimivi so zelo specifični beli vzorci, ki so naslikani na zunanjih stenah hiš, da bi jih okrasili. Ohranjena so tudi domača ljudska glasba, posebne narodne noše in ljudski plesi.

Zadnji dan smo začeli z ogledom TRNAVE, najpomembnejšega mesta jugozahodne Slovaške, ki velja za eno najstarejših mest v državi

Trnava leži približno 45 km severovzhodno od Bratislave. Slovaško ime je dobila po reki Trnávki, ki teče skozenj, le-ta pa po trnih, ki so rasli ob njenih bregovih. Ohranjeno je obzidano zgodovinsko središče mesta, ki mu zaradi obilice cerkva pravijo tudi slovaški Rim ali mali Rim. Med sprehodom si bomo ogledali slikovito staro mestno jedro in stolnico sv. Nikolaja iz 14. stol.

Po ogledih smo pot nadaljevali v MALE KARPATE, kjer smo Slovaško spoznali kot tradicionalno vinogradniško deželo, ki slovi po lepih vinorodnih okoliših in odličnih vinskih kleteh. Med obiskom ene od teh smo pokušali vinsko kapljico. Ustavili smo se v kraju Modra. 

Potovanje smo sklenili v  največjem slovaškem romarskem središču ŠASTIN - STRAŽE, kjer v čudoviti baročni baziliki Žalostne Matere Božje častijo čudežni kip Blažene Device Marije iz 16. stoletja

Cerkev je bila zgrajena v 18. stol. v baročnem slogu. Ob posvetitvi je bila navzoča tudi cesarica Marija Terezija. Cerkev je leta 1964, ob 400-letnici Marijinega češčenja na tem kraju, dobila naziv bazilika.