Šentjernejski Lurd

Cerkev na Slovenskem 29. 05. 2023, 11:53 s. Meta Potočnik

Praznujemo binkoštni ponedeljek in Praznik Marije, Matere Cerkve. Marija je po Jezusovem vnebohodu skupaj z apostoli in ženami molila v dvorani zadnje večerje in prosila za dar Svetega Duha. Tako je postala mati prve krščanske skupnosti. Papež Pavel VI. je Marijo ob sklepu 3. zasedanja II. vatikanskega cerkvenega zbora razglasil za Mater Cerkve in pozneje vzklik »Mati Cerkve« dodal tudi v Marijine litanije.

Ta dan je ponekod pri naših sosedih dela prost dan in letos lepo sovpada s koncem majskih marijanskih pobožnosti. Ena od njih so romarske svete maše pred votlino Lurške Marije v »Šentjernejskem Lurdu« na Dolenjskem. Romarske shode skrbno in srčnostjo pripravlja šentjernejska župnija na čelu z župnikom in dekanom msgr. Tonetom Trpinom.

Včeraj se je pri maši, ki jo je daroval pomožni škof Anton Jamnik, zbralo več kot tisoč romarjev. Poudaril je, da si moramo vedno znova prizadevati, da v nas ne bi zmagoval jezik napuha, moči in kapitala. Sveti Duh nas vabi, da se vedno znova odpravljamo na pot od »Babilonske zmešnjave in kaotičnosti«, k »Binkoštni občestvenosti«, kjer je različnost pogledov in darov, bogastvo življenja, saj je v središče postavljen Sveti Duh in ne človeški egoizem. Simbol jezika nas vabi, da se odločimo, kateri jezik želimo govoriti:

JEZIK NAPUHA,

ga ločuje od bližnjih in vodi v individualizem in pragmatizem;

je destruktiven, dekadenten, ruši, zato je vnaprej obsojen na neuspeh;

išče tisto, kar je slabega, negativnega, zato vodi v še večja nasprotja in konflikte;

se vedno čuti ogroženega, saj gradi samo na človeški moči in časti;

je silno prilagodljiv, ker nima vizije in izvira iz duhovne izpraznjenosti;

je odprt za manipulacijo in sam manipulira, ker prihaja iz človeka brez hrbtenice.

Čisto drugačen jezik pa se oblikuje z jeruzalemskim binkoštnim čudežem. Kar se je v Babilonu izgubilo, namreč sposobnost za medsebojno razumevanje, je v Jeruzalemu bilo znova PODARJENO. Napuh je ljudi onesposobil, da bi govorili od srca do srca in tako drug drugega zares razumeli. Sveti Duh, duh ljubezni, pa odpira srca, premaga omejenost jezikov.

SVETI DUH, DUH LJUBEZNI ČLOVEKA USPOSABLJA ZA JEZIK

ki skuša vedno graditi;

ki odkriva v vsaki stvari tisto kar je dobrega;

ki se trudi za dialog in odprtost v vsej raznolikosti pogledov;

ki ima vizijo in trajnost saj njegova utemeljenost presega zgolj človeške okvire;

ki zna poslušati, razumevati in se izogiba moraliziranja;

ki se trudi odpuščati in začenjati znova;

ki ustvarja OBČESTVO "enega srca in ene duše".