Apel Republiki Sloveniji: S tesnobo ugotavljamo, da Vlada z odpravo dneva spomina relativizira zločine komunizma nad Slovenci

Apel Republiki Sloveniji objavljamo v celoti!

Z obžalovanjem smo sprejeli vest, da je Vlada RS ukinila 17. maj, narodni dan spomina na žrtve komunizma in s tem represivno zatrla javno spominjanje slovenske družbe na zločine revolucije.

To je boleče, saj Vlada s tem izraža zaničevanje do Slovencev, ki so jih mučili in pobili komunistični partizani.

To je žaljivo in razdiralno, saj Vlada s tem izraža prezir do prizadetih svojcev v domovini, zamejstvu in po svetu, kar je dodaten udarec že poprej ranjenim družinam. To je nevarno, saj s tem Vlada omalovažuje žrtve, posredno pa zanikuje zločine nad njimi.

Do zločina ni možno biti nevtralen: če ga ne zavračamo, mu s tem tiho ali izrecno pritrjujemo. S tesnobo ugotavljamo, da Vlada z odpravo dneva spomina relativizira zločine komunizma nad Slovenci in jim s tem tiho pritrjuje.

Državljani Slovenije ob pravkar ukinjenem narodnem dnevu spomina na žrtve komunizma v spoštovanju trpljenja in krivične smrti teh žrtev ugotavljamo, da s trenutno politično oblastjo ni možen nikakršen napredek k obsodbi zločinov revolucije kot zavržnih dejanj, ni možen korak k obžalovanju teh zlodel in k moralni rehabilitaciji žrtev kot
nedolžnih.

Zato pozivamo državo Slovenijo, naj v dejanju izkaže, ali je zmožna vsaj minimalnega, uradnega priznanja, da so naši mrtvi nekoč obstajali: pripravi naj javno dostopno evidenco žrtev komunističnega nasilja nad Slovenci.

Breme dokazovanja smrti svojih bližnjih mora z ramen svojcev prevzeti država in po uradni dolžnosti to storiti sama. Mnoge žrtve niti nimajo svojcev.

Država naj z vpisom v evidenco žrtev vsem pokojnim zagotovi ne le elementarno pravičnost, marveč jim izkaže osnovno spoštovanje z uradnim priznanjem, da so te osebe nekoč živele in so zdaj pokojne.

Pravno dolžnost, da to stori, nalaga Republiki Sloveniji mdr. »Zakon o ratifikaciji Mednarodne konvencije o zaščiti vseh oseb pred prisilnim izginotjem« (MKZVOPI), ki je v veljavo stopil 20. 11. 2021. V pravnem jeziku te konvencije so revolucionarni poboji vzrok prisilnega izginotja tisočev in tisočev oseb, kar konvencija definira kot zločin, ki ga mora država raziskati ter podati o njem uradno poročilo. Žrtve prisilnega izginotja imajo tudi pravico do moralnega zadoščenja: država mora poskrbeti za njihovo »(b) rehabilitacijo; (c) zadoščenje, kar vključuje tudi vrnitev dostojanstva in ugleda« (24. člen).

Kakor žrtve nacizma v kulturnih narodih obžalujejo vsi, vseh poklicev, vseh političnih usmeritev, stari in mladi; prav tako moramo doseči obžalovanje za žrtve komunizma, stari in mladi, ljudje vseh političnih usmeritev in vseh poklicev. Tako bo zlo zgodovine premagano. Apeliramo in prosimo, naj Vlada misli na vse Slovence in naj ustavi uničujoče drsenje v toleriranje zločina. Država Slovenija naj napravi prvi korak k temu z javno evidenco žrtev
komunističnega nasilja. Čeprav je žrtev še veliko več, državi predajamo seznam 14.901 pobitih oseb v knjigi Farne spominske plošče I–III.

dr. Matija Ogrin, Nova Slovenska zaveza
Romana Bider, Vseposvojitev
Vlasta Doležal Rus, Prebudimo Slovenijo
zasl. prof. dr. Janez Juhant, Združeni ob lipi sprave

Ljubljana, 17. maj 2023