Naš gost: Aleksander Bassin
Naš gost | 16.04.2023, 21:23 Jože Bartolj
Naš gost je bil kritik, kurator in pravnik, ki je več desetletij pomembno sooblikoval domači likovni prostor Aleksander Bassin. Rojen je bil 8. maj 1938 v Ljubljani in bo kmalu praznoval 85. rojstni dan. Je avtor avtobiografije Obris mojega časa, ki je izšla jeseni 2022 pri Slovenski matici.
Knjiga je precej faktografska, impozantna pa v količini dogodkov, omenjenih osebnosti, umetnikov, kritikov, likovnih sopotnikov. Gost nam je v pogovoru zaupal, da je ta knjiga nekakšen obračun, s sabo, svojim delom, poslanstvom, z umetnostjo, kritiko.
Bassinov ded je bil dr. Fran Windischer, poleg Riharda Jakopiča in nekdanjega ljubljanskega župana Ivana Hribarja, eden od treh ustanoviteljev Narodne galerije. Pot do umetnosti mu je bila že po družinski liniji tako rekoč položena v zibel ...
Windischer je bil tudi eden največjih mecenov in donatorjev Narodne galerije. Kljub temu mu po drugi svetovni vojni to ni pomagalo. Obsojen je bil kot kapitalist in izkoriščevalec delavskega razreda na večletno zaporno kazen.
Bassin ga je v mamini družbi obiskali v taborišču v Kočevju in mu za bodečo žico stisnili roko. Vojaško sodišče v Beogradu ga je kasneje oprostilo, ampak ded je potem tudi zaradi tega, prehitro umrl in na pogrebu leta 1955 mu nihče ni upal spregovoriti ... Aleksander Bassin to še danes občuti kot krivico.
Njegovo »buržoazno poreklo« pa mu pri karieri, ki jo je kasneje posvetil umetnostni kritiki in vodenju Mestne galerije Ljubljana, ni škodilo. Zaposlen je bil tudi kot tajnik na Akademiji za likovno umetnost in direktor Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Upokojil se je leta 2009 po 46 letih službe. Še danes je član mnogih svetovnih muzejskih in galerijskih organizacij. Do zdaj je napisali več monografij. V pogovoru je razmišljal tudi o pojmih likovni kritik in likovni kurator.
Naš sobotni gost je bil tudi eden od sodelavcev revije Perspektive, ki je izhajala med letoma 1960 in 1964. Vanjo so pisali nekateri najbolj izpostavljeni intelektualci tedanjega časa. Perspektive so bile prepovedane zaradi članka Jožeta Pučnika o dilemah našega kmetijstva 1964.
Bassin Jožeta Pučnika v svoji knjigi ne omenja. Vprašali smo ga zakaj in odgovoril nam je, da ga politika v tem smislu ni nikoli toliko zanimala kot umetnost ... Ob koncu smo se dotaknili tudi njegovega športnega udejstvovanja. Bil je namreč uspešen vaterpolist.