Kračun: Načrt proračunov do leta 2026 ustrezen, a le ob visoki gospodarski rasti

Novice | 22.04.2023, 06:23 Tone Gorjup

Državni zbor je včeraj potrdil proračunski načrt vlade za prihodnja tri leta. Pri tem je vlada sledila določilu EU, po katerem s prihodnjim letom ne bo več možno odstopanje od fiskalnih pravil. Predsednik Fiskalnega sveta dr. Davorin Kračun je v pogovoru za Radio Ognjišče načrt ocenil kot ustrezen, »a le če bomo ohranili visoko gospodarsko rast.«

V vladnem načrtu je zapisano, da bo javno-finančni primanjkljaj leta 2024 znašal 2,8 odstotka bruto domačega proizvoda, leta 2025 2,2 in leta 2026 1,3 odstotka BDP-ja. Določene so tudi zgornje meje izdatkov in ciljni skupni zneski proračunskega deleža za občine ter zdravstveno in pokojninsko blagajno.

Predsednik Fiskalnega sveta Davorin Kračun je za Radio Ognjišče dejal: »Naravnanost fiskalne politike, ki jo predvideva ta načrt, je nevtralna. To je po naši oceni tudi ustrezno.«

Bo načrt težko uresničljiv?

Pozdravil je zmanjševanje primanjkljaja, ki sledi skupni finančni politiki EU, da se moramo po epidemiji in energetski krizi po štirih letih vrniti k spoštovanju fiskalnega pravila: „Gre za postopek normalizacije oziroma popravljanja javno-finančne situacije, za zmanjševanje primanjkljaja, kar pa je povezano s številnimi tveganji.

»Ta izhajajo tako iz globalnega okolja kot tudi iz morebitnih domačih slabo premišljenih odločitev. Pomembno ostaja predvsem ali se bo makroekonomski scenarij, ki predvideva sorazmerno visoke stopnje gospodarske rasti tudi uresničil,« je dejal Kračun. Brez tega bo po njegovem načrt težko uresničljiv.

Vlada je predlogu odloka priložila tudi osnutek programa stabilnosti 2023, ki ga mora skupaj z nacionalnim reformnim programom do konca aprila poslati Evropski komisiji. V njem država članica predstavi usmeritve ekonomske politike. Pri tem ima pomembno mesto zniževanje javnega dolga, kjer je Slovenija po oceni Kračuna trenutno uspešna.

Zaskrbljenost Evropske komisije?

A je dodal: »Kar se tiče dolgoročne stabilnosti oziroma vzdržnosti javnih financ Slovenije, je Evropska komisija zelo zaskrbljena. Na dolgi rok Slovenija spada med javnofinančno najbolj ogrožene države predvsem zaradi staranja prebivalstva. Zato je nujno potrebno nasloviti probleme sistemov socialne vzdržnosti in se odzvati na problem staranja. To pomeni urediti pokojninski sistem, zdravstveni sistem, dolgotrajno oskrbo...«

Vse to so po besedah Kračuna izzivi, ki še niso bili naslovljeni, imajo pa velike javno-finančne posledice.