Nataša LičenNataša Ličen
Jakob ČukJakob Čuk
Rok MihevcRok Mihevc
Predsednik Fiskalnega sveta Davorin Kračun (foto: Tamino Petelinšek/STA)
Predsednik Fiskalnega sveta Davorin Kračun | (foto: Tamino Petelinšek/STA)

Kračun: Načrt proračunov do leta 2026 ustrezen, a le ob visoki gospodarski rasti

Novice | 22.04.2023, 06:23 Tone Gorjup

Državni zbor je včeraj potrdil proračunski načrt vlade za prihodnja tri leta. Pri tem je vlada sledila določilu EU, po katerem s prihodnjim letom ne bo več možno odstopanje od fiskalnih pravil. Predsednik Fiskalnega sveta dr. Davorin Kračun je v pogovoru za Radio Ognjišče načrt ocenil kot ustrezen, »a le če bomo ohranili visoko gospodarsko rast.«

V vladnem načrtu je zapisano, da bo javno-finančni primanjkljaj leta 2024 znašal 2,8 odstotka bruto domačega proizvoda, leta 2025 2,2 in leta 2026 1,3 odstotka BDP-ja. Določene so tudi zgornje meje izdatkov in ciljni skupni zneski proračunskega deleža za občine ter zdravstveno in pokojninsko blagajno.

Predsednik Fiskalnega sveta Davorin Kračun je za Radio Ognjišče dejal: »Naravnanost fiskalne politike, ki jo predvideva ta načrt, je nevtralna. To je po naši oceni tudi ustrezno.«

Bo načrt težko uresničljiv?

Pozdravil je zmanjševanje primanjkljaja, ki sledi skupni finančni politiki EU, da se moramo po epidemiji in energetski krizi po štirih letih vrniti k spoštovanju fiskalnega pravila: „Gre za postopek normalizacije oziroma popravljanja javno-finančne situacije, za zmanjševanje primanjkljaja, kar pa je povezano s številnimi tveganji.

»Ta izhajajo tako iz globalnega okolja kot tudi iz morebitnih domačih slabo premišljenih odločitev. Pomembno ostaja predvsem ali se bo makroekonomski scenarij, ki predvideva sorazmerno visoke stopnje gospodarske rasti tudi uresničil,« je dejal Kračun. Brez tega bo po njegovem načrt težko uresničljiv.

Vlada je predlogu odloka priložila tudi osnutek programa stabilnosti 2023, ki ga mora skupaj z nacionalnim reformnim programom do konca aprila poslati Evropski komisiji. V njem država članica predstavi usmeritve ekonomske politike. Pri tem ima pomembno mesto zniževanje javnega dolga, kjer je Slovenija po oceni Kračuna trenutno uspešna.

Zaskrbljenost Evropske komisije?

A je dodal: »Kar se tiče dolgoročne stabilnosti oziroma vzdržnosti javnih financ Slovenije, je Evropska komisija zelo zaskrbljena. Na dolgi rok Slovenija spada med javnofinančno najbolj ogrožene države predvsem zaradi staranja prebivalstva. Zato je nujno potrebno nasloviti probleme sistemov socialne vzdržnosti in se odzvati na problem staranja. To pomeni urediti pokojninski sistem, zdravstveni sistem, dolgotrajno oskrbo...«

Vse to so po besedah Kračuna izzivi, ki še niso bili naslovljeni, imajo pa velike javno-finančne posledice.

Novice
Novomašnika Matija Golob in Ambrož Brezovšek (photo: Rok Mihevc in Tatjana Splichal) Novomašnika Matija Golob in Ambrož Brezovšek (photo: Rok Mihevc in Tatjana Splichal)

Matija Golob in Ambrož Brezovšek obhajala novi maši

Župniji Šmartno pri Litiji in Vojnik sta te dni pravi izvir veselja za Cerkev v Sloveniji. Veselita se namreč novih maš, ki sta ju včeraj pela Matija Golob in Ambrož Brezovšek. »Eno je potrebno« ...

Samomor, evtanazija, smrt (fotografija je simbolična) (photo: Pixabay) Samomor, evtanazija, smrt (fotografija je simbolična) (photo: Pixabay)

Bo zakon spodbujal samomor?

Državni zbor bo v tem tednu obravnaval zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Če ga bodo poslanci sprejeli, so v gibanju Glas za otroke in družine že napovedali referendum.

Sara Isaković (photo: NL) Sara Isaković (photo: NL)

»Tista« plavalka, danes mamica in psihologinja

Kjerkoli se Sara Isaković pojavi, se je večina še vedno najbolj spomni po njeni izjemni športni karieri. Tudi njej ostaja v lepem spominu, kot sama opiše, zlato obdobje športnega plavanja, ko je ...