Duhovnik mora biti tisti, ki bdi oz. straži pred silami zla

Cerkev na Slovenskem | 06.04.2023, 10:52 Alen Salihović

Slovenski škofje so zjutraj darovali krizmene maše. V stolnicah v Novem mestu, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Celju in Kopru so se jim pridružili duhovniki in redovniki, ki so obnovili duhovniške zaobljube.

Saje: Stati pred Gospodom pomeni tudi prevzemanje odgovornosti za vodenje ljudi h Gospodu

Predsednik Slovenske škofovske konference, novomeški škof Andrej Saje je v luči posvetitve sv. krizme ter blagoslovu krstnega in bolniškega olja duhovnike vprašal, kakšno službo jim je zaupal Gospod in kako jo opravljajo. »Olje ima med drugim tudi to lastnost, da s predmetov ali kože odstrani hrapavost, jo mehča in dela voljno. Zmanjša trenje in olajšuje tek mehanskih delov. Duhovniki smo poslani, da drugim prinašamo »olje tolažbe, veselja in upanja« in da »mehčamo, kar je otrdelo ali otopelo«. Pri tem vas prosim, da duhovniško službo vršimo spoštljivo in dostojno, da besede izrekamo s premislekom in govorimo tako, da skupnost gradimo, ne rušimo. V medsebojnih pogovorih se vzdržimo nepotrebnih in škodljivih besed ter raznašanju govoric, ki škodijo nam in celotnemu občestvu Cerkve,« je dejal škof Saje.

Nadaljeval je, da ima duhovniška služba dve nalogi, »stati pred Gospodom in mu služiti«. »Duhovnik mora biti tisti, ki bdi oz. straži pred silami zla. Svet mora ohranjati buden za Boga. Biti mora tisti, ki stoji pokončno pred tokovi časa. Odločen v predanosti dobremu. Stati pred Gospodom pomeni tudi prevzemanje odgovornosti za vodenje ljudi h Gospodu,« je povedal škof Saje in še dodal, da je drugi vidik duhovnikovega poslanstva služenje. »Služenje pomeni bližino z Gospodom, predvsem pa pomeni poslušnost Njegovi besedi.« Škof Saje se je duhovnikom zahvalil za zvesto opravljanje duhovniške službe. »Podpirajmo drug drugega in sodelujmo,« je dejal.

Zore: Z vsakim dnem duhovništva moramo bolj jasno spoznavati, da nismo marketinška ustanova

Zbrane v ljubljanski stolnici pa je nagovoril nadškof metropolit Stanislav Zore. Dejal je, da je namen krizmene maše poglobitev in utrditev duhovništva in duhovniškega bratstva. Nadaljeval je, da je veliki četrtek praznik duhovništva. »Prepričan sem, da ljudje vidijo vaše delo, vašo predanost, čeprav morda tega ne znajo vedno prav pokazati. Tudi v imenu tistih, ki so vam zaupani, se vam danes zahvaljujem.«

Nato je nadaljeval, da je duhovnik nekdo, ki bedi in mora biti nekdo, ki stoji: vzravnano pred tokovi časa, je povedal nadškof Zore. »Da bi lahko v resnici stali pred Gospodom in mu služili, moramo z vsakim dnem duhovništva bolj jasno spoznavati, da nismo marketinška ustanova, ki mora prepričati ljudi, kaj vse potrebujejo, da bodo srečni. Krščanstvo in znotraj njega tudi duhovništvo ni prepričevanje, ampak je ponudba Jezusa Kristusa, ponudba njegovega evangelija, ponudba smisla in prihodnosti.«

Nadškof Zore se je vprašal, kako nagovarjati človeka današnjega časa, za katerega se zdi, da Boga ne potrebuje; da povsem dobro shaja brez njega in ob tem spomnil na besede papeža Benedikta, da današnji človek pod patino samozavesti skriva globoko zavedanje svojih ran in nevrednosti pred Bogom. Čaka na usmiljenje, je dejal. »Zato moramo duhovniki biti služabniki usmiljenega Boga. Tistega, ki prinaša blagovest ubogim, ki jetnikom oznanja prostost, ki slepim vrača vid, ki naznanja leto, ki je ljubo Gospodu.«

Cvikl: Kaj bo s Cerkvijo jutri?

Mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl pa je v Slomškovi stolnici dejal, da je duhovništvo čisti in zastonjski dar. »Ta dar pa ni samo za nas, ampak za ljudi, saj nas je Gospod izbral iz »njegove črede, da bi skrbeli za njegove ovce, kot očetje in pastirji«,« je dejal in dodal, da jih Gospod dan za dnem vabi, da se pustijo ljubiti in odpustiti, kajti to ni pomembno samo za duhovnike, temveč jim pomaga, da lahko požrtvovalno služijo Božjemu ljudstvu. »Ko se Božje in človeško spleteta v eno, postane uresničen duhovnik. Iz tega izhaja tudi naše poslanstvo, ki je v tem, da vernikom pomagamo odkrivati njihovo duhovništvo, ki bo njihova življenja spremenila v obredje in bogoslužje Božjega kraljestva. Samo tako uresničeni bomo lahko preroki miru v viharjih nasilja.«

Nadškof Cvikl je duhovnikom v povezavi s sinodo dejal, da se danes mnogi sprašujejo, kako bo s Cerkvijo jutri. »Eno lahko zatrdim, in sicer, da bo Cerkev prihodnosti evharistična Cerkev, kajti tu je naš zaklad in naše srce,« je dejal in opozoril, da ljudje veliko pričakujejo od duhovnikov, kljub temu, da je teh vse manj. Zahvali se je duhovnikom, redovnikom in redovnicam za opravljeno delo in posebej naslovil tudi mlade duhovnike: »Danes je vaše poslanstvo bolj zahtevno, ko nimate samo ene zadolžitve, ampak več, kar zahteva prilagajanje in napor. Pomembno je, da skrbno negujete svoje duhovno življenje ob pomoči duhovnega voditelja, ki ga zelo priporočam, kajti miselnost tega sveta nas nenehno poplitvuje in oddaljuje od Boga, zato je tako pomembno dan za dnem skrbeti za našo povezanost z Bogom.«

Vprašal se je še, kaj je vzrok, da se tako malo mladih odloča za duhovni poklic: »Delni odgovor je plitva vera, razbite družine, nenaklonjenost okolice in seveda škandali, ki nas vedno znova pretresajo.« Pozval je k molitvi za nove duhovne poklice.

'Mir tebi, Evropa, mir, tebi, Balkan!'

Koprski škof Jurij Bizjak pa je pri krizmeni maši spomnil, da je lani v Novi Gorici poudaril željo svetega očeta, naj dušni pastirji hodijo z Božjim ljudstvom: naj hodijo pred njim in mu kažejo pot, naj hodijo za njim in pobirajo utrujene, naj hodijo sredi med njim in ga vabijo k spreobrnjenju. »Tudi tekoča sinoda izpostavlja željo in namen svetega očeta, da bi se v Cerkvi okrepila vloga Božjega ljudstva, da bi dušni pastirji bolj prisluhnili čutu vernikov (sensus fidelium) in bi vernikom na široko odpirali vrata za služenje Cerkvi in v Cerkvi. V resnici so v zadnjih desetletjih verniki že prevzeli marsikatero službo in opravilo, ki ni vezano na duhovniško posvečenje, v prihodnjih desetletjih pa se bo vedno bolj kazala tudi potreba, da bi iz vrst vernikov prišlo tudi večje število duhovniških in redovniških poklicev. Zelo smo prepričani in trdno verjamemo, da bo zdrav čut vernikov pravočasno zaznal to potrebo in to nujnost, da verno ljudstvo ne bo ostalo brez Božjih služabnikov, ki bodo vse svoje življenje posvetili službi Bogu in Cerkvi. Gospodar žetve namreč tudi duhovne poklice seje z velikimi zamahi, samo da veliko teh semen pada poleg pota in na kamnito zemljo in med trnje (Mr 4,4-7) in ne obrodi sadu. Na nas vseh je, da orjemo in branamo in rahljamo zemljo za svete poklice,« je dejal škof Bizjak.

Škof Bizjak je spomnil tudi na medverstveno srečanje, ki se bo odvijalo v Kopru dva dni pred godom svetega Nazarija, prvega koprskega škofa in zavetnika mesta, 17 in 18 junija 2023, z naslovom 'Mir tebi, Evropa, mir, tebi, Balkan!' »Srečanja se bodo udeležili verski voditelji vseh petih velikih verstev celotnega Balkana in Male Azije: katoličanov in pravoslavnih ter protestantov, judov in muslimanov. Mir je sad pravičnosti (Iz 32,17; Heb 12,11; Jak 3,18), ker pa je pravičnost včasih težko dosegljiva, je mir pogosto tudi sad potrpežljivega pogovora in strpne razprave, kar je namen tudi omenjenega srečanja.«

Duh Gospodov je nad menoj, ker me je mazilil. (Iz 66,1)

Celjski škof Maksimilijan Matjaž pa se je pri krizmeni maši osredotočil na besede: »Duh Gospodov je nad menoj, ker me je mazilil, da prinesem blagovest ubogim. (Iz 61,1)«

»Duh Gospodov je nad nami, je v nas in nas dela izvoljeno ljudstvo in Gospodove duhovnike. Obnavlja se zaveza z Bogom Očetom, ki je bila po Gospodovi velikonočni daritvi že trajno sklenjena in smo vanjo stopili z zakramentom svetega krsta, na poseben način pa še z duhovniškim posvečenjem. To zavezo želimo danes potrditi in jo na novo posvetiti, da bo lahko rodila konkretne sadove, tako v nas samih, kot v naši Cerkvi in v vsem našem narodu,« je dejal.

Škof Maksimilijan je nadaljeval: »Olje, ki ga danes pri krizmeni maši blagoslavljamo in posvečujemo, je poleg kruha, vode in vina, temeljna prvina zakramentov, tistih svetih znamenj, ki povezujejo stvarstvo in Stvarnika, vidno in nevidno, človeško in Božje. Zakramenti so temelj bogoslužja Cerkve ter glavna vsebina in najdragocenejše orodje poslanstva duhovnika. Bog deluje po zakramentih, ne po nas. Zakramenti nam kažejo, da nismo mi in naša svetost tista, ki nekaj počne, ampak da je Bog tisti, ki prihaja k nam, se nas dotika, nas blagoslavlja, poživlja in nas vodi k sebi.«