Borut Pahor za Radio Ognjišče: Pot konflikta vodi v razkol, pot sodelovanja vodi v enotnost

Novice | 10.02.2023, 20:39 Robert Božič

V Italiji danes obeležujejo Dan spomina na fojbe in eksodus Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije. Tradicionalna osrednja proslava je potekala pred spomenikom v Bazovici, državna slovesnost pa v Rimu, na Kvirinalu. Italijanski predsednik Sergio Mattarella je v nagovoru med drugim poudaril pomen nadaljevanja politike dialoga, razumevanja in sodelovanja med narodi.

O dnevu spomina na fojbe, zaostreni retoriki mladih avstrijskih svobodnjakov do slovenske manjšine, o pogledu na aktualno politiko ter o licitaciji katrce, se je kolega Alen Salihović pogovarjal z bivšim predsednikom države Borutom Pahorjem. Ta pravi, da je bil vesel, da sta bila na Kvirinal povabljena tudi oba predstavnika naše narodne manjšine v Italiji.

Stvari se spreminjajo!

"Mislim, da sva imela oba z italijanskim predsednikom in prijateljem Mattarello nekaj treme pred današnjo slovesnostjo oziroma slovesnostmi v Italiji. Italijani se, kot rečeno, danes spominjajo eksodusa Italijanov iz Istre in iz Slovenije. Časa po vojni, ki ni bil prizanesljiv do njih, tako kot fašizem ni bil prizanesljiv prej do Slovencev ...«

»To se je zgodilo prvič. To je znak, da se neke stvari spreminjajo. Drugič, ves čas te slovesnosti v predsedniški palači se je vrtel film o Bazovici, o najinem stisku roke, o vrnitvi narodnega doma. Tudi tega ni bilo nikoli doslej. Omenil je fašizem, doslej nikoli noben italijanski predsednik v govoru za dan spomina ni omenjal fašizma. To so velike stvari... ,« meni Borut Pahor in ob tem opozarja tudi na zadržanost retorike zunanjega ministra Tajanija.

Ni enostavno, ni brez problemov, ni brez zadreg, še vedno ni brez predsodkov!

»Rad bi nekaj povedal. Mi imamo hude spomine na tisti čas, na čas fašizma, na čas okupacije. Gotovo je fašizem sprožil neko trpljenje, ki se je deloma sprevrglo tudi v maščevanje po vojni. In mi moramo to razumeti, o tem nenazadnje eksplicitno govori tudi skupno zgodovinsko poročilo.«

Pahor opozarja, da ni zgodovinar, a vendar, kot intelektualec opozarja na nauk tega dogajanja.

»In nauk je naslednji. Imamo pred očmi dve realnosti Evrope. Vojno v Ukrajini, kjer prevladuje sovraštvo in imamo eno sožitje zdaj med Slovenci in Italijani, če ostanemo pri tem, ki navdihuje z mirom in z neko evropsko prihodnostjo. Ni enostavno, ni brez problemov, ni brez zadreg, še vedno ni brez predsodkov! Ampak je tukaj in na tem je treba graditi,« še meni Borut Pahor.

Mislim, da je za vse, celo morda za recimo desnosredinski pol avstrijske in koroške deželne politike neprijetno presenečenje, da se je to zgodilo.

O zaostreni retoriki avstrijskih svobodnjakov

Ob zaostreni retoriki mladih avstrijskih svobodnjakov do slovenske manjšine je Alen Salihović Boruta Pahorja vprašal, kaj on meni o tem, je to potrebno obsoditi, ali počakati?

»Ne, ne tukaj ne smemo imeti za to nobenega razumevanja. To ne sodi v duh časa, tudi ne v duh tistega sporočila, ki ga je dalo skupno obeleževanje 100. obletnice plebiscita. Zdi se mi, kolikor poznam predsednika in prijatelja Van der Bellna, da je v zadregi, ker se je zgodilo nekaj, kar mislim, da ni nihče pričakoval, mislim da tudi deželni glavar ne, nihče. To, da so zdaj volitve na Koroškem, to morda kaj pojasnjuje, nič pa ne opravičuje. Mislim, da je za vse, celo morda za recimo desnosredinski pol avstrijske in koroške deželne politike neprijetno presenečenje, da se je to zgodilo. Da je to popolnoma izven konteksta nekih skupnih naporov in upam, da bo bolj kot naše obsodbe, deležno pravzaprav iskrene avstrijske obsodbe. To bi bilo zelo pomembno.«

Počnem stvari ki me navdušujejo!

Borut Pahor že drugi mesec ni več v vlogi predsednika. Zanimalo nas je, če kot bivši predsednik republike spremlja politiko in kaj ga pri tem preseneča?

»Spremljam politiko na drugačen način. Z mene je padlo to breme odgovornosti, nek pasiven stres, zdaj počnem tiste stvari, ki me navdušujejo in ki mi odpirajo vrata za horizonte nove prihodnosti. In seveda pa, kot nekdo, ki ima politiko rad, ki jo želi videti kot umetnost, ne kot nekaj grdega, gledam, kaj se dogaja, imam o vsem skupaj svoje mnenje, kot vidite, pa se izogibam temu, da bi dnevno komentiral politiko. Mislim da to ni več moja naloga, v domačo politiko se v tem smislu ne bom več vrnil, sem pa večkrat rekel, če bo kdo kdaj mislil, da lahko rečem zlasti kaj navdihujočega nekaj, kar bi pripomoglo k temu, da se lažje in bolje razumemo, bom to vedno rad storil.«

Pot konflikta vodi v razkol, pot sodelovanja vodi v enotnost.

In kaj je tisto, kar bi položili, ne samo politikom, ampak tudi državljanom na srce, še posebej ker se zdi, da vse bolj iščemo negativizem drug pri drugem in slabe zadeve, kot pa nekaj dobrega, da bi skupaj šli naprej?

»Jaz bom nadaljeval tam, kjer sva končala pogovor v decembru ... Rekel sem vam, da prihaja leto, ki je lahko težje, kot si predstavljamo, ne bo težko samo zaradi višjih cen, zaradi inflacije, zaradi neke recesije. Ampak utegne biti težko zaradi vojne v Ukrajini in bolj dramatični geopolitičnih konsekvenc. Nič ne kaže, da bi se ta vojna umirjala. Nasprotno. Kaže, da se utegne širiti.«

»Ne bi rad širil nekega pesimizma, ampak rekel, bi na vaše vprašanje, naslednje. Če bi se kaj proti naši volji zgodilo, moramo biti Slovenci enotni. Ni treba, da smo enotni za majhne stvari, za te velike pa moramo biti pripravljeni in do tam vodi pot sodelovanja. Pot konflikta vodi v razkol, pot sodelovanja vodi v enotnost. Mi moramo biti pripravljeni, v teh okoliščinah, zgodovinskih, na to, da bomo, če bo proti naši volji prišlo do česa hudega, da bomo na to pripravljeni, da bomo enotni.

Pogovor z Borutom Pahorjem, ki mu v celoti lahko prisluhnete v posnetku in v katerem je spregovoril tudi o trenutnem poteku dobrodelne dražbe njegove katrce, je nastal ob priložnosti obiska, ko sta mu Mirjan Judež in Alen Salihović v imenu radijskih sodelavk in sodelavcev predala revijo Prijatelji Radia Ognjišče, v kateri je med drugim objavljen tudi članek o njem.