Trije primeri, ki nas postavljajo pred nalogo razločevanja

Komentar tedna | 17.02.2023, 14:34 Peter Lah

V glavi mi odzvanja papeževa misel, ki jo je pred nekaj meseci namenil italijanskim združenjem za komuniciranje. Pogosto pravimo, da živimo v času sprememb in res je tako. Kakšne spremembe smo doživeli v preteklem stoletju! Počutimo se kot v mešalcu, nič ni trdno, še predno se navadimo na neko stvar, jo že izpodrine nova. V takih razmerah je težko načrtovati, še težje je vzgajati. Vse to poznamo. Papež pa gre še dlje: Ne živimo v obdobju sprememb, pravi, ampak v spremembi obdobja. Nov čas prihaja. Je morda Jezus imel v mislih take spremembe, ko je govoril o prepoznavanju znamenj časa?

Kako prepoznati znamenja časa? Kaj take spremembe pomenijo za naše življenje? Površinske spremembe je lahko zaznati. Ponavadi ne sežejo globoko, so modne muhe enodnevnice. Včasih pa naznanjajo omenjeno spremembo obdobja.

Poglejmo si nekaj primerov.

Deset let mineva od odstopa papeža Benedikta, ki se je na silvestrovo poslovil s tega sveta. Po eni strani gre za edinstven dogodek, ki mu ni para v zgodovini Cerkve. Ali je to dogodek, ki je spremenil Cerkev? Je Benediktov odstop in prihod papeža Benedikta »variacija na temo«, ali pa imamo opraviti s prvimi notami nove melodije? Je pred nami prvi oris Cerkve, kjer je papež prvi škof med škofi, kjer se bolj ukvarjamo z oznanjevanjem blagovesti in manj z inštitucijami, kjer laiki in posvečeni skupaj hodimo za Kristusom? In če je dejansko tako, kaj to pomeni za moje življenje, za mojo družino in za našo župnijo?

Drugi primer: vojna v Ukrajini.

Vedno bolj se tudi javno govori, da gre za vojno brez zmagovalca. Pred petdesetimi leti je grožnja atomske vojne spodbudila papeža Janeza XXIII, da se je neposredno zavzel za razrešitev kubanske krize in napisal okrožnico »Mir na zemlji«. 25 let pozneje, ko se je sesula Sovjetska zveza, je evforični ameriški politolog pisal o zadnjem poglavju zgodovine, o svetovni vladavini liberalne demokracije in kapitalizma.

Zanimivo bi bilo vedeti, ali se je zavedal, da je tudi Marx naročal svojim privržencem, naj poženejo kolesje zgodovine, da bodo prišli do brezrazrednega raja na zemlji.

V konfliktih, ki jih bojujemo brez Boga, smo na koncu vsi poraženi—najsi gre za zakonca, sosede ali države.

Ukrajinska vojna nas kruto prestavlja v resničnost, ko na zemlji ne vlada mir. Ali nam je tudi spodbuda, da iščemo tisti resnični mir, ki ga je Kristus prinesel na svet? Mir, ki je več kot le premirje med dvema vojnama? Ali spadamo med ljudi, ki si prizadevajo za mir, ki iščejo rešitve brez poražencev? V konfliktih, ki jih bojujemo brez Boga, smo na koncu vsi poraženi—najsi gre za zakonca, sosede ali države. Samo takrat, ko iščemo božji mir, smo vsi zmagovalci.

Tretji primer: ChatGPT in umetna inteligenca.

Ko mi je znanec pred leti govoril, kako ga skrbi razvoj na področju umetne inteligence, si njegove bojazni nisem znal prav predstavljati. Zelo konkreten človek sem, razumem to, kar vidim in otipam, računalniško programiranje mi je bilo vedno tuje. Skrbelo me je kvečjemu to, da izgubljamo neposredni, snovni stik s svetom.

Vzemimo avto: pritisnem na plin, obrnem volan, stopim na zavoro—to so dejanja, s katerimi neposredno obvladujem vozilo. Res? Ne. To so samo dražljaji, s katerimi preko pedala in volana dajem navodila računalniku, ki potem aktivira določena orodja v avtomobilu. Ko pritisnem na plin, sem samo naročil računalniku, naj v cilindre spusti bogatejšo mešanico goriva in zraka.

Na vseh področjih je tako, da je je med mene in svet vrinil računalnik, vmesnik, ki igra vedno večjo vlogo. Umetna inteligenca pa gre še dlje s tem, ko iz vmesnika naredi sogovornika. Računalnik je več le leča, ki mi pomaga, da bolje vidim; postal je zaslon, ki oblikuje svet. Pretekla stoletja so bila zaznamovana z vedno boljšimi orodji. Zdaj pa vstopamo v obdobje, kjer računalnik ni več orodje, ampak postaja akter. Hitrejši je in bolj natančnen od človeškega akterja. Kaj to pomeni za moje življenje?

Naj nam bo pustni konec tedna spodbuda, da se usmerimo h globinskemu spreobrnjenju.

Že danes me Googlovi in Facebookovi algoritmi poznajo bolje, kot poznam sam sebe. Izpolnijo vsako željo, še predno vem zanjo, odgovorijo na vsako vprašanje. Bolj, ko sem pripet na zaslon, bolj je računalnik tisti, ki hrani mojo domišljijo, ki oblikuje moj estetski in vrednostni svet. Danes me vozilo samo pripelje do cilja. Mi bo jutri povedalo, kam moram iti?

Kratko sem opisal tri primere, ki nas postavljajo pred nalogo razločevanja. Sprememba časa ali obdobja praviloma pomeni, da po starem ne gre več naprej. Potrebno je spreobrnjenje, sprememba v načinu razmišljanja in življenja. Naj nam bo pustni konec tedna spodbuda, da se usmerimo h globinskemu spreobrnjenju.