Kdo mori, zakaj in kakšne so posledice najhujših kaznivih dejanj na družbo?

Slovenija | 30.01.2023, 21:12 Andrej Šinko

So ključna vprašanja, s katerimi bi se morala družba v večji meri ukvarjati. Zaradi umorov letno življenje izgubi nekaj manj kot pol milijona ljudi. Nasilne smrti so v porastu zlasti v Južni Ameriki, Afriki in ponekod v Aziji. Na eni strani na to vplivajo socialne okoliščine, na drugi pa se lahko praktično vsak znajde v vlogi žrtve ali storilca, tudi po naključju. O omenjenem smo spregovorili v oddaji Pogovor o.

Dotaknili smo se najhujših kaznivih dejanj in njihovega vpliva na družbo, pa tudi odziva le te na nasilje. Pogledali smo, kakšen je vpliv družine na morilce, kako je poskrbljeno za njihovo resocializacijo in kakšne pomoči so deležne žrtve, ki so soočene z nasilnim ravnanjem.

Napori držav za preprečevanja nasilja so izjemni, a pogosto neuspešni

Države namenjajo veliko pozornosti preprečevanju najhujših nasilnih dejanj, tako z normativno ureditvijo kot s sankcijami, vendar pri soočenju s problematiko večinoma niso uspešne. Dekan Evropske pravne fakultete Nove Univerze dr. Boštjan Brezovnik o vzrokih za povečevanje nasilnih dejanj pravi, da se »tako v Evropi kot v svetu večajo socialne razlike, ki botrujejo kaznivim dejanjem, tudi umorom in ubojem«.

Nasilje je sicer vseskozi prisotno v naši civilizaciji. Pogojeno je z omejenostjo dobrin, ki zadovoljujejo človekove potrebe. Zato je bilo zgodovinsko gledano »nasilje tisto, s katerim je dobrine bilo možno pridobiti«. Da je bilo življenje sploh mogoče, je človeštvo izumilo nekatere instrumente, kot so država, pravo, urejenost družbenih razmerij, da ni bilo vojn vsakogar proti vsakomur, je pojasnil profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Gorazd Trpin in dodal, da je osnovni del nasilja ostal. Dodal je, da če bi bolj pravično porazdelili družbeno bogastvo v svetu bi bilo nasilnih dejanj zagotovo manj.

Ubijajo tudi države

Kljub temu, da se države borijo z nasiljem v družbi in sprejemajo ukrepe za zmanjšanje tega pojava, tudi preprečevanje umorov, pa so prav njihova odgovornost smrtne žrtve zaradi vojn in smrtne kazni. To je po besedah ljubljanskega pomožnega škofa in profesorja na Teološki fakulteti dr. Antona Jamnika nesprejemljivo. Kljub temu, da imajo Združene države Amerike smrtno kazen, pa tudi nekatere druge države, od tam vsak dan prihajajo informacije o ubojih v šolah, podjetjih ... »Očitno to ni pravi način, ampak le še poveča plaz hudega, zlega. Jedro misli, da smrtna kazen ni sprejemljiva, je zapisano v Svetem pismu, da je življenje nekaj Svetega, da je Božji dar,« je pojasnil škof Jamnik in dodal, da zato človek nima pravice vzeti življenja.

Kako je z najhujšimi nasilnimi dejanji v Sloveniji?

V Sloveniji na letni ravni beležimo med 40 in 60 umorov, ubojev ali poskusov izvedbe teh dejanj, v družbi pa se o njih ne govori, morda zgolj v luči senzacionalističnega poročanja, ki pritegne zanimanje. »Ne razpravlja se o vzrokih oziroma zakaj prihaja do tega. Običajno se poroča v medijih zgolj takrat, ko se dejanje dogodi, ali ko pride do obsodb,« je dejal dr. Brezovnik in dodal, da vprašanji kot sta: »Kaj je pripeljalo do tega?« in »Kako bi dogodek lahko preprečili?« ostajajo v ozadju. »Kar je ena od bistvenih slabosti naše družbe, ki se večinoma posveča političnim vprašanjem, ne pa tistim najpomembnejšim, socialno-okoljskim, katerim bi se morali, da bi vsi skupaj lahko živeli v mirnejšem okolju,« je še dejal Brezovnik.

Dramski igralec Ludvik Bagari je pojasnil, da so ob snemanju omenjene dokumentarno-igrane serije, ki se med drugim ukvarja z nasiljem in umori, razmišljali, da bi ji nadeli naslov »Ne ubijaj!«, saj je po njegovih besedah prav to njeno glavno sporočilo. »S tem, ko širimo to dobro misel, delamo neko dobro delo, da ima to nek učinek, vsaj želim si, da bi ga imelo,« je zaključil Bagari.