Dr. Pavel Poredoš | (foto: STA)
Zdravnik Pavel Poredoš skeptičen do »gasilskih« ambulant
Slovenija | Maja Morela Čuk
Odprle so se ambulante za bolnike brez izbranega družinskega zdravnika. Po besedah predsednice Zdravniške zbornice Slovenije Bojane Beović gre za rešitev, ki ne prinaša dolgoročnih sadov. Zdravniki, ki imajo polno število opredeljenih bolnikov, so po njenih besedah že maksimalno obremenjeni. Podobno meni tudi zdravnik Pavel Poredoš.
Korak stran od principa družinske medicine
Največ, kar zdravniki lahko naredijo je, da pustijo svoje bolnike in gredo na delo v ambulante za neopredeljene, še pojasnjuje Beović. Po njenih besedah takšen način delovanja zdravstva pomeni korak stran od principa družinske medicine, saj več dodatnega dela vpliva na kakovost obravnave bolnikov. Da to ni najboljša rešitev, meni tudi zdravnik in predsednik Slovenske medicinske akademije dr. Pavel Poredoš. »Osnovni problem so kadri in ne vem kje jih bodo dobili. In če so ti sposobni narediti toliko več, ne vem, zakaj se to doslej že ni realiziralo.«
Poredoš bi premislil
Drugi problem, ki ga je za naš radio dr. Poredoš izpostavil je plačevanje zdravnikov, ki bi se odločili za zdravljenje v ambulantah za neopredeljene. Po podatkih ZD Ljubljana naj bi zdravniki za uro dela prejeli približno 80 evrov neto. To plačilo pa je precej višje od siceršnjega. »Ti, ki delajo v javnem sistemu, dobijo od 3 do 5-krat manjše nagrade za to in vzpostavljanje vzporednega sistema, ni ustrezna rešitev. Če bi bil jaz na tem, ne bi več delal v redni ambulanti, ampak bi šel delat v to gasilsko ambulanto, kot jaz temu pravim.«
Ti, ki delajo v javnem sistemu, dobijo od 3 do 5-krat manjše nagrade za to in vzpostavljanje vzporednega sistema, ni ustrezna rešitev. Če bi bil jaz na tem, ne bi več delal v redni ambulanti, ampak bi šel delat v to gasilsko ambulanto, kot jaz temu pravim.
94 tovrstnih ambulant
Beović in Poredoš ambulant za neopredeljene torej ne vidita kot najboljšo rešitev, za razliko pa jih Rok Ravnikar iz Zdravniške zbornice Slovenije. Po njegovih besedah pacienti potrebujejo oskrbo danes, jutri in ne čez leto ali dve. Dodaja še, da se mora zdravnikom zmanjšati obseg administrativnega dela. Ministrstvo za zdravje do 31. marca letos skupno predvideva 94 tovrstnih ambulant. Ukrep pa velja do 31. decembra leta 2024 z možnostjo podaljšanja.
