Cerkev pri Gospe Sveti | (foto: Wallner/Maria Saal)
Profesor Holcman o zaračunavanju nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča župnijam
Slovenija Alen Salihović
Potem ko je Ministrstvo za okolje in prostor na podlagi odločbe Ustavnega sodišča iz leta 2020 izdalo priporočila občinam, naj župnijam zaračunajo nadomestilo uporabe stavbnega zemljišča, je završalo. Koliko občin se je za to že odločilo, ni jasno, med prvimi pa sta Postojna in Ilirska Bistrica. Tamkajšnji župniji sta že podali pritožbi na Ministrstvo za finance. Slovenska škofovska konferenca se z zadevo že ukvarja, mi pa smo za komentar zaprosili profesorja pravne zgodovine na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru dr. Boruta Holcmana.
Dr. Holcman je spomnil na prvi člen zakona o varovanju kulturne dediščine. V njem piše, da so »dediščina dobrine, podedovane iz preteklosti, ki jih Slovenke in Slovenci, pripadnice in pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti in romske skupnosti, ter drugi državljanke in državljani Republike Slovenije opredeljujejo kot odsev in izraz svojih vrednot, identitet, etnične pripadnosti, verskih in drugih prepričanj, znanj in tradicij. Dediščina vključuje vidike okolja, ki izhajajo iz medsebojnega vplivanja med ljudmi in prostorom skozi čas. Dediščina se deli na materialno in nesnovno dediščino. Materialno dediščino sestavljata premična in nepremična dediščina«.
Iz tega po njegovih besedah izhaja, da tega plačila občine od župnij ne bi smele zahtevati. Čudi ga, da si ministrstvo za kulturo ne sledi določbam zakona o varovanju dediščine.
V župniji Postojna za župnijsko in podružnično cerkev plačujejo že dve leti, v tem času so občini nakazali že slabih 3400 evrov. Rešitev tega vprašanja je po mnenju postojnskega župnika pomembna za vso Cerkev v Sloveniji. Smiselno se mu zdi, da bi k reševanju tega vprašanja pristopila tudi Slovenska škofovska konferenca. Ta sicer problem že naslavlja.
