Kakšne travme bodo spremljale ukrajinske otroke? | (foto: Zelenskiy / Official Telegram)
Samo, da preživimo zimo…
Novice Marjana Debevec
Vojna v Ukrajini ne pojenja. Razmere se zaradi pomanjkanja električne energije in zimskih razmer samo slabšajo. Na vzhodu države šola poteka izključno na daljavo, vendar ob tem velike težave predstavljajo izpadi elektrike ali še pogosteje interneta. O razmerah v šolstvu v Ukrajini nam je več povedal salezijanec Petro Maybo.
Na Vzhodu Ukrajine se otroci šolajo na daljavo, vendar je tudi to težava, saj imajo elektriko in internet le nekaj ur na dan. Na zahodu sicer otroci odhajajo v šole, vendar jih pogosto sirene preženejo v zaklonišča, ali pa ostanejo doma, ker ni ogrevanja.
Kljub vsemu temu ljudje ostajajo optimisti, poudarja salezijanec Petro Maybo.
»Zaradi vojne smo se morali navaditi na različne situacije. Na primer, otroci gredo v šolo, zazvonijo sirene in morajo v zaklonišča. Potem spet drugič dobijo obvestilo, da so šole minirane in se morajo umakniti.
Torej ves čas živijo v nekem stresu, šolanje je treba pogosto prekiniti. Na to se je treba čim bolje ter v miru odzvati in se na to navaditi. Učitelje zato usposabljamo za soočanje s temi okoliščinami in poučevanje v vojnih razmerah.«
Maybo je povedal, da otroke učijo predvsem medsebojne pomoči in podpore. »Obenem pa tam, kjer je to mogoče, delajo konkretne akcije za vojake, begunce in druge pomoči potrebne ljudi. Morajo se namreč naučiti, da v teh razmerah ne bodo samo pasivni opazovalci, ampak da bodo prispevali k skupni zmagi.«
Otrokom je po njegovih besedah vedno treba povedati resnico, da bodo sposobni sprejeti tudi težave.
»Morajo biti sposobni mirno se odzvati na težave, ki obstajajo, in poskušati narediti to, kar zmorejo. Stvari jim torej pojasnimo in jih spremljamo v teh razmerah, ki so tudi nevarne.«
Ljudje kljub težkim razmerah po besedah salezijanca iz Lvova ostajajo optimisti. Vedo, da morajo nekako preživeti to zimo, potem pa upajo, da jim bodo njihovi vojaki priborili zmago.
»Borimo se za dobrobit celotnega naroda, ki se je uprl agresorju, da bi prišel do sreče. To nas opogumlja, povezuje in nam pomaga preseči težave kot so pomanjkanje luči in ogrevanja.«
Pogovor pa Petro Maybo zaključi z mislijo, da se človek ne rodi velik, ampak velik šele postane. Zato si je treba vsak prizadevanje za življenje po vrednotah.
