Matjaž MerljakMatjaž Merljak
Andrej JermanAndrej Jerman
Petra StoparPetra Stopar
Profesor na Evropski pravni fakulteti Nove univerze Jernej Letnar Černic. (foto: STA / Bor Slana)
Profesor na Evropski pravni fakulteti Nove univerze Jernej Letnar Černic. | (foto: STA / Bor Slana)

Moč in pravo

Komentar tedna | 16.12.2022, 14:30 Dr. Jernej Letnar Černič

V sredo smo v prostorih Nove univerze v Ljubljani predstavili knjigo »Omejitev oblasti« v spomin na lani decembra preminulega profesorja ustavnega in upravnega prava Lovra Šturma. Šturm seveda ni bil zgolj profesor.

Bil je tudi borec za človekove pravice, sodnik in mecen številnih slovenskih civilnodružbenih organizacij. Vse te in številne klobuke je nosil umirjeno in spodobno, brez vpitja in kričanja.

Šturm se je skozi svojo celotno poklicno pot prizadeval, da se v slovenski družbi omeji samovoljna moč državnih oblasti oziroma popravijo sistematične kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, nastale prav zaradi te moči.

V letu, ko Šturma več ni med nami, njegova zapuščina opozarja na tveganja, da moč znova prevlada nad pravom v slovenski družbi. Da vladavino prava, počasi zamenjuje vladanje s pomočjo prava oziroma pravo vladavine, vse bolj kažejo različni znaki arogance številnih v slovenski družbi, v državnih oblastih in izven. Hkrati že od začetka leta opazujemo v Ukrajini skoraj popolno zanikanje vladavine prava in varstva človekovih pravic.

Prebivalci slovenske družbe dodobra poznamo izkušnje iz naše polpretekle zgodovine, ko je moč privilegirane elite v nedemokratičnem sistemu sistematično kršila človekove pravice in temeljne svoboščine in zlorabljala pravo v svoje zasebne interese.

Enako dobro poznamo kolonialne prakse sosednjih držav, ki so si tekom zadnjih stoletij podrejale slovensko ozemlje in prebivalstvo. Zato nas poskusi prevlade moči nad pravom tako v slovenskem javnem prostoru kot tudi izven njega ne smejo presenetiti.

Prebivalci slovenske družbe dodobra poznamo izkušnje iz naše polpretekle zgodovine, ko je moč privilegirane elite v nedemokratičnem sistemu sistematično kršila človekove pravice in temeljne svoboščine in zlorabljala pravo v svoje zasebne interese. Enako dobro poznamo kolonialne prakse sosednjih držav, ki so si tekom zadnjih stoletij podrejale slovensko ozemlje in prebivalstvo.


Poskusi zlorabe moči zoper vladavino prava se v šibkih demokratičnih družbah odvijajo po podobnem kopitu. Ustvarja se umetno razlikovanje med »nami« in »njimi«, ki opravičuje zlorabe prava. Nato se preko večinskih medijev razlikovanja vse bolj poglabljajo.

Prazne besede o sobivanju so le izložbeno okno, ki omogoča, da se v ozadju obračunava z drugače mislečimi. Pluralizem se ne le počasi, temveč hitro umika enoumju. Razmerje med močjo in pravom, ki je tako fasciniralo Šturma, da mu je posvetil celo življenja, v resničnem življenju pogojuje kakovost življenja v slovenskem okolju.

Vladavina prava, ki terja omejevanje moči državnih oblasti in centrov moči v zasebnem sektorju, se v slovenskem okolju ni razcvetela. Razlogi so večplastni. V večinski meri jih lahko pripišemo pomanjkanju vodenja z zgledom nosilcev javnih funkcij v državnih institucijah.

Zato institucije vseh treh vej oblasti in državnih institucij ostajajo šibke in prepuščene delovanju na podlagi lojalnosti političnih strank in njihovem vodjem, vse v nasprotju z vladavino prava.

Šturmova zapuščina o omejevanju oblasti je zato ob koncu leta 2022 enako oziroma morda še bolj aktualna kot v prvih letih delovanja slovenske država. Ko se bo prebivalstvo začelo zavedati, da je prav od omejevanja oblasti odvisna njihova višja kakovost življenja, bo počasi začelo prihajati do sprememb.

Vsem poslušalkam in poslušalcem želim blagoslovljen Božič, mirne praznike in vse dobro v novem letu!

Komentar tedna
Pokojni zaslužni papež Benedikt XVI. (photo: Vatican Media) Pokojni zaslužni papež Benedikt XVI. (photo: Vatican Media)

Nič več v treh krstah

Vatikan je predstavil prenovljen bogoslužni obrednik za papežev pogreb. Nastal je na Frančiškovo pobudo, ki želi, da obred papeževega pogreba bolje odraža položaj voditelja Katoliške cerkve kot ...

Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc) Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc)

Sočutje ni pasivnost

Med 17. in 23. novembrom se po vsem svetu vsako leto v okviru Katoliške cerkve in drugih krščanskih cerkva ter skupnosti obhaja teden zaporov. Namen tedna zaporov je, da bi se kristjani zavedali ...