Zadnje soočenje: Logar ali Pirc Musar?

Pogovor o | 09.11.2022, 18:00 Tanja Dominko

Volitve predsednika republike so vse bližje, ankete za zdaj kažejo zmago dr. Nataše Pirc Musar, čeprav je v prvem krogu slavil dr. Anže Logar. Na soočenju, ki smo ga tokrat pripravili, sta oba pokazala, da se dobro zavedata, da bosta morala nagovoriti čim širši krog volivk in volivcev, saj sta bila pri nekaterih vprašanjih zelo podobnih stališč. Oba sta s kampanjo zadovoljna, priznavata, da je bilo srečevanj z ljudmi izjemno veliko, medtem ko se Nataša Pirc Musar čudi, od kod ji energija, pa Anže Logar poudari, da mu ravno ljudje energijo, ki jo potroši na soočenjih, vračajo. Vmes se je udeležil tudi maratonov, tako da o njegovi kondiciji ni nobenega dvoma.

Nekaj vprašanj in odgovorov nanje lahko preberete v nadaljevanju, celotni oddaji pa lahko tudi prisluhnete.

Kakšen je vaš svetovni nazor?

Nataša Pirc Musar: »Večkrat sem že povedala, da sodim v levo sredino, čeprav nikoli nisem bila v nobeni stranki. ... Že vse življenje se ukvarjam s človekovimi pravicami, imam torej liberalen pogled, libertaren, če želite, in tega seveda nisem nikoli skrivala.

Anže Logar: »Zmerno desnosredinski predvsem v smeri socialno- tržnega, in sicer z zavedanjem, da je človekova usoda v veliki meri odvisna od njega samega, torej toliko, kot seje, toliko bo žel. Če se kaj zalomi, pa je tu skupnost, da ponudi zlato mrežo, kjer se lahko ujame in ponovno začne delati.«

Oba prihajata iz različnih vrednostnih okolij, katere vrednote bosta zastopala? Pri aktualnem predsedniku namreč ni bilo videti, da ni veren, pa tudi ni favoriziral NOB-ja, se je pa enih in drugih dogodkov udeleževal.

Anže Logar: »To je vodilo tudi za moj mandat v prihodnje. Večkrat sem poudaril, da bom predsednik vseh, da bom poslušal in tudi slišal in razumel tudi tiste, ki se ne strinjajo in se s svojim delom potrudil, da se bomo medsebojno razumeli in da bo to razumevanje drugačnih pogledov okrepilo našo družbo, obogatilo naš pogled na svet in na ta način omogočilo, da bomo skupaj hitreje napredovali, ne pa, da se bomo zaradi tega delili.«

Nataša Pirc Musar: »Zagotovo je naloga predsednice republike, da se maksimalno potrudi, da bo sobivanje med drugače mislečimi bolj zgledno. Iluzorno je seveda pričakovati, da se bomo v življenju vsi z vsemi strinjali. Tega ni nikjer, ne v Sloveniji ne v nobeni drugi državi. Tisto, kar pa pričakujem in za kar si bom prizadevala, pa je, da se bomo znali kulturno med seboj pogovarjati in se slišati, različnost mnenj nas na koncu bogati.«

Predsednik Borut Pahor je več stvari naredil prvič. Poleg pogosto omenjenih odprtih vrat predsedniške pa je za njim tudi zgodovinska postavitev spomenika vsem žrtvam vojn v Ljubljani in ob polaganju venca letos se je prvič zgodilo, da je na slovesnost povabil predstavnike petih največjih verskih skupnosti v državi. Kako gledata na to gesto?

Anže Logar: »Kot gesto v pravi smeri, kot nekaj, kar mora predsednik republike vedno narediti, kot nek premik v tem skupnem dialogu povezovanja. Sam sem bil prisoten na tej komemoraciji in lahko rečem, da je minila v res v strpnem vzdušju in v vzdušju sodelovanja. Zato se že veselim naslednje priložnosti, kjer bom sam prav tako povabil predstavnike vseh verskih skupnosti. Ob tem moram pa z žalostjo ugotoviti, da del slovenskega političnega prostora ravno na vprašanju rimokatoliške vere še vedno kuje neke demagoške politične dobičke, ki dejansko uničujejo podstat te družbe. Od leta 2014 sedimo v parlamentu in sem že nekajkrat slišal grobe besede zoper rimskokatoliško cerkev, tudi zoper kristjane. Celo do te ravni so šli posamezniki, da so predlagali zakone, s katerimi bi prepovedali zvonjenje zvonov cerkvah, kar je popolnoma nesprejemljivo.«

Nataša Pirc Musar: »Nedvomno je bila pravilna gesta in mislim, da Slovenija že od osamosvojitve naprej goji lep odnos z vsemi verskimi skupnostmi. Nenazadnje verske veljake videvamo tudi na državnih proslavah, kjer pravilno sedijo v prvi vrsti med politiki z vrha slovenske države. Veste, vse verske skupnosti povezuje ena stvar. To je vera v Boga. In vse politike bi morala povezovati vera v prihodnost Slovenije. Morda bi bila prava pot tudi v smer, da se politika ne vmešava v Cerkev in obratno.«

Kako vidita odločitev ministrstva za kulturo o združitvi Muzeja slovenske osamosvojitve in Muzeja za novejšo zgodovino v nov javni zavod?

Anže Logar: »Osamosvojitev Slovenije je nekaj najbolj svetlega v naši zgodovini. Jaz sem zelo ponosen na to obdobje tudi zelo ponosen na tisto glasovanje na referendumu, kjer je bilo skoraj 90 odstotkov volivcev za osamosvojitev. Mislim, da so to dogodki, kjer smo pokazali, kako, če smo združeni, stojimo močno in lahko rečem, da bi naredil vse za to, da te dogodke ustrezno obeležimo, da ostanejo v trajnem spominu in da tudi prihodnjim generacijam kažejo, kako velike premike smo Slovenci združeni lahko naredili. V Ameriki, ko predsednik preneha mandat, takoj naslednji dan začne zbirati sredstva, da ustanovi muzej o svoji predsedniški funkciji. Pri nas se pa sprašujemo, če bi naredili o osamosvojitvi oziroma o samostojnosti svoj lasten muzej. Mislim, da je ta dilema popolnoma nepotrebna.«

Nataša Pirc Musar: »To je še ena stvar, ki jo politične stranke neupravičeno pretirano spolitizirajo. Osamosvojitev je najlepše zgodovinsko obdobje Slovenije. Zaradi tega imamo danes samostojno državo, želela pa bi si, da se muzejske zadeve in naša zgodovina prepustijo stroki. Zdi pa se vseeno, da je vendarle nesmiselno imeti dva muzeja. Kaj pa je muzej novejše zgodovine drugega kot muzej zadnjih 32-ih let? Če mene osebno vprašate, je seveda popolnoma vseeno, ali je to samostojen muzej ali imamo Muzej novejše zgodovine in osamosvojitve Slovenije.«

Kaj sta kandidata povedala o svojih podpornikih in njihovih izjavah? Predsednik vlade Robert Golob in ljubljanski župan Zoran Jankovič sta denimo govorila o mračnih silah oziroma o tem, da ne bi smel Logar zasesti tega položaja. Anže Logar pa je moral večkrat poslušati očitke zaradi strankinega predsednika, kar je precej stoično prenašal.

Nataša Pirc Musar: »Kar se tiče gospoda Jankovića, je bil kraj, kjer je izrekel podporo, meni popolnoma neprimeren, s samo vsebino se pa seveda strinjam. Opozoril je, kaj se je dogajalo zadnji dve leti vladavine gospoda Janeza Janše. Kar se tiče gospoda Goloba, je imel seveda podobno retoriko v času parlamentarne predvolilne kampanje. Rekla sem tudi, da bi zdaj kot predsednik vlade moral malce bolj paziti na besede, želel pa mi je dati podporo, dal mi jo je in zato sem seveda hvaležna.

Anže Logar: »Zdi se, kot da bi na vsakem soočenju posebej še zdaj v zadnjem času moral povedati, da sem jaz Anže Logar. Zdi se, da protikandidatka naslavlja nekoga drugega, ne pa mene, čeprav pred seboj vidi mene. Jaz si to razlagam nekako takole, da kljub iskanju kakršnihkoli nepravilnosti ali pa afer za razliko od protikandidatke pri meni ni bilo najdenega nič. Predsednik republike je kandidat, je ime in priimek. In to stoično prenašam predvsem zato, ker sam pri sebi pravim, da očitno niti danes niso ugotovili nič novega in pač ocenjujejo, da je to edino, kar bi mi lahko škodilo v kampanji. Če boste vprašali predsednika SDS, vam bo povedal, da sva imela večkrat različna mnenja in da sem pač oseba, ki predvsem zasledujem tiste vrednote, ki sem jih dobil od očeta in mame. Da je treba dobro delati, da je treba zaupati v dobro in verjeti, da z dobrim delom na koncu tudi dosežeš rezultate.«

Kateri domači ali tuji politiki so jima za zgled?

Nataša Pirc Musar: »Z velikim občudovanjem spremljam delo, predvsem pa modrost v govoru in dejanjih treh velikih evropskih predsednikov, to so italijanski Mattarella, nemški Steinmeier in avstrijski Van der Bellen. Zelo, zelo pozorno pa spremljamo tudi Suzano Čapatovo, slovaško predsednico, ki je bila prav tako odvetnica, preden je nastopila funkcijo predsednice. V Sloveniji sem bila kritična opazovalka politike in politik, če pogledam za nazaj, sem zelo spoštovala dva, ki nista več v politiki. Mislim, da je gospod Miran Potrč žal že pokojni, bil je poslanec takrat še ZLSD, ki je vedno prebral vse in je bil izjemno načitan. Drugi, ki sem ga pa res zelo cenila, je bil gospod Ivo Bizjak, ki je pozneje postal tudi varuh človekovih pravic.«

Anže Logar: »Meni je bilo vedno zelo zanimivo gledati nekdanjega tudi pokojnega francoskega državnika Jacquesa Chiraca. Mislim, da so bili njegovi retorični nastopi res prava poslastica za ušesa in oči. Veliko sem spremljal tudi Westminster, Tony Blair je bil vrhunski retorik. Od domačih politikov pa mislim, da je treba vso čast izpostaviti gospodu Jožetu Pučniku, posebej glede na njegovo zgodovino. Kljub temu, da so ga lomili, se nikoli ni pustil zlomiti in je s svojo trdno hrbtenico tudi dobesedno sam neposredno prispeval k temu, da smo postali samostojna država.«

V nadaljevanju smo oba vprašali tudi, kako si bosta zapomnila predsedniško kampanjo, od kod sta črpala moč zanjo, če sta se že naučila prisego in kateri njen del jima je najljubši, hkrati nas je zanimalo, če že vesta, koga bi za svetovalca povabila v predsedniško palačo in kateri bi bili njuni prvi koraki po izvolitvi.