Dr. Miha Mazzini. Osebno

Via positiva | 10.11.2022, 18:00 Nataša Ličen

Oseben je bil tudi radijski pogovor z njim, saj, drugačnega si niti ne znam predstavljati, če kolikor toliko spremljamo razmišljanja in nastope Mihe Mazzinija, vemo, da je tudi v javnosti iskren in oseben. Pravi, svoja čustvena stanja je treba izražati. Številni imajo s tem težave. Tiščati v sebi ni dobro, na stara leta dobimo trpeči izraz. Tega si pa ne želimo, kaj ne?

Dr. Miho Mazzinija smo ob izidu njegove zadnje knjige z naslovom Osebno povabili v oddajo »Via positiva«.

Povzemam nekaj njegovih misli. Ne dobesedno, ker najbolj prav stojijo, ko jih izreče Miha. So pa povzetek, upam da dovolj zgovoren ter vabljiv, v spodbudo k poslušanju celotnega intervjuja in seveda k branju knjige.

»Ko nastopam v Ameriki, ob sklepnem vabilu, če ima kdo vprašanje, vsi dvignejo roko. Pri nas pa bi mi postalo jasno, kje sem, tudi če vnaprej ne bi vedel, da sem v Slovenij, ker pri nas nihče nikoli nima vprašanja. Zakaj ne?«

»Razlogov je več. Smo majhna družba, slabo mobilna, v smislu, da vse življenje preživimo z istimi ljudmi. Neverjetno veliko ljudi ima najboljše prijatelje še iz vrtca ali osnovne šole. Iste prijatelje vse življenje. Postane nas sram, kaj bo, če zastavimo neumno vprašanje? Saj, o čem se pa pogovarjamo na obletnici mature, čeprav je od nje lahko minilo tudi petdeset let in več, ja, kaj neumnega je Janezek vprašal v šoli? Ne sprašujemo; zato tudi manj izvemo. Znanje, vedenje in tudi občutki drugega med nami slabo krožijo.«

»Drug problem pa je, ker nas nihče ne trenira v znanju izražanja svojih občutij. Tega se celo bojimo. Poznam kup ljudi, ki se v zakonih bojijo izvedeti v kakšnem čustvenem stanju je partner. Potem pa se nenadoma zgodi tragedija, ločitev. Ja, kako?, se sprašujejo začudeno, saj je bilo vse super. Očitno ni bilo.«

Od kod prepričanje, da bo vesolje poskrbelo za nas?

»Že moja stara mama je rekla, pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal. Človeška aktivnost je dragocena, ker gremo v akcijo. Takšno stališče, da bo vesolje storilo ali bo Bog naredil namesto nas, je znak skrajne individualizacije, kjer lahko s pozitivnimi mislimi in močmi svojega uma ter svoje vere premikamo gore, obogatimo, postanemo slavni in lepi. To je neoliberalna ameriška ideologija, ki nas prepričuje, vi si zaželite in se bo uresničilo.«

»Takšna ideologija individualizma je v korist tistim, ki imajo dejansko moč v svojih rokah. Ker, ko dopolnite svoja leta in niste ne bogati, ne slavni, ne bogati, ... rečejo, ja, niste si zadosti želeli. In, vi to sprejmete nase.«

»Sodobna družba je tako sestavljena, vso odgovornost je vrgla na posameznika. Sekiramo se zaradi stvari, ki so družbeni problem, tudi. Največja modrost ter najtežje dosegljiva je vedeti, kaj je naš osebni in kaj družbeni problem. Če se rodite v revnem okolju, brez možnosti šolanja in razvoja svojih sposobnosti, je v tem primeru to družbeni problem. Če pa to možnost imate, vi pa doma sanjarite pred ogledalom, ste pa res sami krivi.«

»Včasih je bila za vse kriva družba, zdaj je šlo pa v obratno smer. Aha, nisi si dovolj želel, nisi dovolj redno in zavzeto ponavljal afirmacij, izvajal čudežnega rituala, si ga izvedel?, ... a!, nisi ga, nisi zadosti verjel, zato se pa ni uresničilo. Skratka, grehe sveta smo vzeli nase.«

»Nezavedno se jemljemo kot da smo Bogovi, kar je totalna neumnost. Del možganov, ki skrbi za stik z realnostjo, ve, kje so naše sposobnosti in zgodi se strašen razcep, ki vodi v obupano iskanje rešitev. Oziroma, v totalno frustracijo in zagrenjenost. Ljudje iščejo krivce in tako padejo v teorije zarote.«

Pogovor z dr. Miho Mazzinijem ob izidu njegove zadnje knjige Osebno.

Roman, kako se je v letu pandemije skeptik lotil alternativnih metod duhovnosti, se soočil s travmatičnimi spomini in izgubil strah pred bližino.

Moje mnenje: Ne vem, če je beseda navdušila prava za opis knjige "Osebno", ker me je v določenih pomenih tudi pretresla, me pomirila, spodbudila, dala misliti, ... priporočam v branje.