Kitajsko mesto Šanghaj ponoči | (foto: Pixabay)
Kaj se dogaja na Kitajskem?
Svet Helena Križnik
Kitajcem je prekipelo. Stroga politika preprečevanja širjenja novega koronavirusa, pri kateri komunistična oblast vztraja že tri leta, jih je pognala na ulice. Protesti so izbruhnili v številnih večjih mestih, policija jih je začasno zatrla, a o novih nemirih že poročajo z juga države. Mednarodna skupnost v odzivih predvsem poziva k spoštovanju človekovih pravic.
V azijski velesili od letošnjega maja že več kot 800 protestov
Mediji poročajo, da gre za prvi tak val nezadovoljstva na Kitajskem, odkar so komunistične oblasti nasilno zatrle prodemokratične demonstracije leta 1989. A gostujoči raziskovalec Centra za mirovne in varnostne študije na Univerzi Kalifornije v San Diegu v ZDA dr. Igor Kovač nam je povedal, da so zahodne organizacije od letošnjega maja po državi naštele že več kot 800 protestov. »Glavna razlika med tem, kar smo spremljali v preteklih desetletjih, in tem, kar se dogaja zdaj, je večja organiziranost in predvsem veliko večje število ljudi, ki so prisotni - ne samo v tako imenovani ilegali, ampak javno izražajo nezadovoljstvo tudi na ulicah, z objavami na svetovnem spletu in izdelovanjem plakatov, ki jih izobešajo po mestih.«
Za normalno življenje vsake dva dni na PCR testiranje
Do zadnjih nemirov je prišlo po požaru, ki je zajel zgradbo na zahodu Kitajske. Umrlo je deset ljudi. Na spletnih družbenih omrežjih so se pojavili zapisi, da so tragedijo zakrivili ukrepi za preprečevanje širjenja novega koronavirusa, zaradi katerih je bila otežena evakuacija. Dr. Kovač je orisal trenutne razmere. »Za normalno življenje moraš vsake dva dni opraviti PCR test. Spomnite se poročil o zaklenjenih, celo zapečatenih vratih v stanovanja in trgovinske centre. Ljudje imajo tega dovolj.«
Zaradi kitajskega upada povpraševanja po plinu in nafti na boljšem Evropska unija
Dogajanje resno vpliva na domače gospodarstvo, znašlo se je v precejšnjih težavah, kar bo občutil ves svet. »Kar je že pljusknilo ven, je padec kitajskega povpraševanja po energentih. Na nek način je to dobro za Evropo, ki se sooča z energetsko krizo. Upad kitajskega povpraševanja po plinu namreč znaša 15 odstotkov, po nafti približno 4,5 odstotka. Evropska unija ima torej možnost, ki jo je tudi izkoristila, da pridobi odvečna plin in nafto, ki bi drugače šla na Kitajsko.«
Država bo zaradi notranjih napetosti bolj agresivna navzven
Večja je vojaška nevarnost. »Bolj kot bo Kitajska ranljiva oz. krhka navznoter, bolj agresivna bo postala navzven.« Skupil jo bo predvsem Tajvan. »Bolj kot bo Kitajska občutila notranjo ekonomsko krizo ter notranje napetosti med komunistično elito in ljudmi, večja je verjetnost, da bo postala bolj agresivna do Tajvana,« je poudaril dr. Kovač.
