Nebesa | (foto: Pixabay)
Svetniki so za sosednjimi vrati
Duhovnost Matjaž Merljak
Kaj pravzaprav danes praznujemo, kako pomembni so svetniki za naše življenje, za življenje Cerkve? Kdo so Slovenci, ki jih upravičeno lahko imenujemo sveti oziroma svetniški kandidati? Z nami je bil pater Metod Benedik.
Ob tem prazniku najprej pomislimo na tiste, ki so napisani na koledarjih in raznih pratikah, ampak danes je poudarek na nepregledni množici, ki je tudi na tem seznamu. Med temi svetimi so mnogi, ki so živeli med nami, v našem okolju, ki so nam bili blizu, tudi iz vrst naših domačih, sorodnikov. Skratka, vsi tisti, ki so si prizadevali, da bi živeli po Gospodovi besedi, po Kristusovih načelih in po njegovih spodbudah. Imeli so svoje napake, ampak so si prizadevali, so šli naprej z božjo pomočjo.
V Svetem pismu velikokrat najdemo spodbudo, ko Bog sam nagovarja človeka: 'Bodite sveti, kakor sem jaz svet'. Kot je apostol Pavel tolikokrat poudaril: 'Vse premorem v njem, ki mi daje moč'. Zavedal se je svoje majhnosti, človeških slabosti, kot jih je sam tudi doživljal, ampak vedel je, da gre naprej. In poglejte, na koncu je poudaril: "Odslej mi je pripravljena krona pravice in ne samo meni vsem tistim, ki gredo po tej poti, ki si prizadevajo."
Če v Cerkvi ni svetosti, potem pravzaprav ni Cerkve
Že od samih začetkov Cerkve častimo svetnike in so pomemben del tega občestva. Papež Janez Pavel drugi je rekel, da smo vsi poklicani k svetosti. On je razglasil 1338 blaženih in 482 svetnikov. To so mu očitali. On pa je odgovoril, da smo vsi poklicani k svetosti. To misel poudarja tudi sedanji papež Frančišek. V apostolski spodbudi Veselite in radujte se je zapisal: "Vesel sem svetosti, potrpežljivega božjega ljudstva staršev, ki s tolikšno ljubeznijo vzgajajo svoje otroke, mož in žena, ki z delom skrbijo za kruh svoji družini, bolnikov, ostarelih, redovnic, ki se ne nehajo smejati. V teh dejanjih, ki se dan za dnem ponavljajo, vidim svetost vojskujoče se Cerkve." To je pogosto svetost kot pravijo 'za sosednjimi vrati', svetost tistih, ki živijo v naši bližini in so odsev božje bližine.
Svetnike imamo med nami, so za sosednjimi vrati
Poglejmo recimo mati, ki neutrudno skrbi za družino, potrpežljivo prenaša muhavost otrok, je prijazna s sosedi, rada ustreže ... Poglejmo očeta, ki je uvideven, razumevajoč mož, pokončen kristjan. Je dosleden v krščanskih načelih, pošten do soseda, pošten do sodelavca ...
Dostikrat opažamo pri drugem samo kakšne napake, včasih celo samo zelo drobne napake. Ko pa nekdo umre, potem naenkrat ljudje začnejo govoriti: To je bil dober človek. To je pa druga beseda za: svet je bil ali pa bil je na poti k svetosti in je dosegel določeno stopnjo svetosti.
Tu med nami so ti ljudje, živeli so z nami in čutili, videli smo, da si prizadevajo. Videli smo tudi njihove napake. Včasih je kakšna močno štrlela, ampak so šli naprej. Niso se pri tem ustavljali. Z božjo pomočjo.
Papež Frančišek poudarja, da nas tudi naš greh, naša grešnost lahko privede k Bogu. Če se zavedam svoje grešnosti, če vem, da sem majhen nebogljen, slaboten, grešen ... me prav ta zavest sili, da grem h Gospodu in ga prosim: Gospod, odpusti mi, saj vidiš kakšen sem, odpusti mi in daj mi moč za naprej. Vem, da mi boš pomagal. Gospod nas nikoli ne zavrne!
P. Metod Benedik je v nadaljevanju pogovora povedal, kako je z zavestjo svetosti pri Slovencih in kdo iz našega naroda so tisti, ki jih upravičeno lahko imenujemo sveti oziroma svetniški kandidati. Navedel je svetniške kandidate, žrtve komunizma in žrtve nacizma, ki jih bomo še posebej predstavljali v nedeljskih večerih v oddajah Moja zgodba. Prva oddaja bo že to nedeljo, 6. novembra 2022.
