Dr. Primož Kotnik: "Uporabi prehranskih dodatkov pri otrocih se praviloma skušamo izogniti"

Svetovalnica 14. 10. 2022, 09:12 | Nataša Ličen

Ob svetovnem dnevu redke, gensko prirojene bolezni, podobne rahitisu, hipofosfatemije, smo v pogovoru s pediatrom predstavili omenjeno bolezen, kajti prav je, kot je dejal naš sogovornik, da govorimo tudi o redkih boleznih in se z njimi seznanimo.

»Rahitis večina pozna kot bolezen, ki je posledica pomanjkanja vnosa vitamina D. Posledice rahitisa so ukrivljene spodnje okončine, nizka rast, morda težave z zobmi in podobno, to so običajni klinični znaki. Gre za bolezen, ki je povezana z razvojem kosti, le-te niso takšne kakovosti kot pri zdravih osebah. Rahitis je vezan le na obdobje rasti.«

Pogovor z dr. Primožem Kotnikom, dr. med., pediatrom, izrednim profesorjem na Katedri za pediatrijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, v Svetovalnici.

Fosfor je drugi najpogostejši mineral v človeškem telesu, takoj za kalcijem.

Pomanjkanje tega minerala povzroči številne nevšečnosti.

Pomanjkanje fosforja prepoznamo po utrujenosti, oslabljenih kosteh, pomanjkanju energije, sladkorni bolezni, napadih tesnobe, nepravilnem dihanju, nihanju teže, otopelosti, šibkosti, otrdelosti sklepov in razdražljivosti.

Informacije o redkih boleznih so zbrane na povezavi: https://www.redkebolezni.si/

»Pomanjkanje fosforja se lahko diagnosticira s pregledom krvi pri zdravniku. Zdravljenje je potrebno in se odvija z dodajanjem minerala v telo, pri otrocih v obliki praška, ki ni najboljšega okusa, zaužiti ga morajo nekajkrat na dan, lahko si predstavljate, da je pri manjših otrocih zaužitje takšnega praška, celo do šestkrat na dan, kar problem. Zdravimo jih po najboljših močeh, glede na laboratorijske izvide in klinično sliko smo opazili tudi možnosti izboljšav, pa tudi, da so še odprte poti pri zdravljenju. In, novo zdravilo, ki se je razvilo, deluje bistveno bolj vzročno. Zmanjša koncentracijo enega od faktorjev, ki je glavni povzročitelj izgube fosfata v urinu in tudi vpliva na tvorbo aktivne oblike vitamina D.

Kar je najbolj zanimivo za bolnike pa je to, da je treba zdravilo dobiti le enkrat na štirinajst dni, z injekcijo.

Novo zdravilo za hipofosfatemijo

To novo zdravilo je bilo v raziskavah opredeljeno kot boljše ne samo iz vidika ugodnejše aplikacije, ampak tudi zaradi vpliva na celotno disfunkcijo telesa, ki je prisotna pri omenjeni bolezni.«

»V pediatriji se dosti ukvarjamo z redkimi boleznimi. Večina je genetskih, te se večinoma manifestirajo znotraj prvih treh letih življenja. Vpliva seveda tudi na poznejšo kakovost in dolžino življenja bolnikov. Ker so v kategoriji redkih bolezni večinoma genetske jih lahko objektivno tudi opredelimo glede na naš genetski zapis v telesu in jih specifično tudi zdravimo. Kot tudi vemo, kaj lahko pričakujemo v prihodnosti pri poteku bolezni ter lahko seveda zato tudi že v otroštvu delujemo preventivno.«

Prehranskih in ostalih dodatkov praviloma ne odobravamo

»Zavzemamo se za vnos potrebnih snovi z zdravo, mešano hrano. Prehranskih dodatkov se skušamo izogniti. Smiselno pa je prejemati nadomestek vitamina D, posebej v času pogostejših virusnih obolenj.«

Imunski sistem pri otrocih okrepimo seveda z rednim gibanjem na svežem zraku, ne v igriščih ob prometnih cestah, kjer vdihavamo izpušne pline, ampak v naravi, potem z raznovrstno, mešano zdravo prehrano, čim manj procesirane hrane, brez sladkih pijač in sladkarij, z dovolj popite sveže vode, in brez dodatkov.

Magičnih, čudežnih kupljenih izdelkov, ki bi vse to nadomestili, ni.

Uporabimo torej zdrav razum in pripravljajmo hrano doma. "Res pa je, da vsi te možnosti nimajo, ker je kakovostna hrana za nekatere cenovno nedosegljiva. Posegajo zato po cenejši, toda ne tako kakovostni hrani", je v pogovoru ob sklepu pogovora opozoril dr. Primož Kotnik, dr. med., pediater, izr. prof. na Katedri za pediatrijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.