Kdaj končno do ustrezne ureditve področja dolgotrajne oskrbe starejših?

Sociala 01. 10. 2022, 05:58 Robert Božič

»Na področju dolgotrajne oskrbe Slovenija dobrega četrt stoletja zaostaja za evropskim povprečjem. Nimamo zakona, oziroma, imamo ga, pa ne vemo ali ga bomo uveljavili, ali na nek način novega naredili, tako da tukaj ni bilo ne politične, ne strokovne, ne civilne volje in ne iniciative, da bi te stvari urejali pred 25 leti, kot so to delali naši sosedje...« je v zadnji oddaji Za sožitje opozoril dr. Jože Ramovš, prestojnik Inštituta za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje Antona Trstenjaka.

Generalna skupščina Združenih narodov je pred 32-timi leti 1. oktober razglasila za Mednarodni dan starejših, z namenom, da bi se vsako leto vsaj na ta dan posebno pozornost namenilo različnim vprašanjem, ki so povezana s starejšimi ljudmi.

Prezrta vloga žensk

Letos Mednarodni dan starejših posebej opozarja na vlogo starejših žensk v naši družbi, ki je nenadomestljiva, pomembna, hkrati pa tudi mnogokrat prezrta. Če odmislimo številna področja na katerih so ženske dejavne, lahko v kontekstu današnjega dne podčrtamo tudi, da največje breme skrbi, tako formalne, kot tudi neformalne oskrbe ostarelih, nosijo ženske in žal to delo marsikdaj ni niti opaženo, kaj šele priznano.

To je pomembno področje, moramo ga rešiti. Če ga ne bomo rešili, kaj bo z nami? Kdo nas bo oskrboval in kako? In če ga ne rešimo mi, kdo ga bo?

Spomnimo se samo krivice, ki je bila pred leti storjena, ko so se spremenili pogoji za prejemanje državne pokojnine za ostarele kmečke ženske, ki v svojih najboljših letih niso mogle biti pokojninsko zavarovane, so pa v času svojega življenja v veliki večini opravile veliko delo za ožjo in tudi širšo skupnost.

Nujen je pravičen sistem dolgotrajne oskrbe starejših

Računsko sodišče je že leta 2019 ugotovilo, da za to pristojne državne institucije niso uspešno zagotavljale dostopnosti in dosegljivosti storitev socialnega varstva vsem tistim, ki jih potrebujejo, oziroma, da država ni zasnovala sistema dolgotrajne oskrbe starejših.

Število starejših, potrebnih dolgotrajne oskrbe, se veča, število mest v domovih za starostnike pa ne narašča. Obenem pa je jasno, da si velika večina starotnikov želi, da bi še naprej bivali v domačem okolju in seveda pri tem bili prav tako deležni in upravičeni do storitev dolgotrajne oskrbe, kot njihovi vrstniki v institucionalni oskrbi.

Dr. Jože Ramovš opozarja: »Na področju dolgotrajne oskrbe Slovenija dobrega četrt stoletja zaostaja za evropskim povprečjem. Nimamo zakona, oziroma, imamo ga, pa ne vemo ali ga bomo uveljavili, ali na nek način novega naredili, tako da tukaj ni bilo ne politične, ne strokovne, ne civilne volje in ne iniciative, da bi te stvari urejali pred 25 leti, kot so to delali naši sosedje...«

Zakon o dolgotrajni oskrbi je bil pripravljen šele lansko jesen in takratna pristojna ministra Janez Poklukar in Janez Cigler Kralj sta ga tudi uspela spraviti skozi zakonodajno proceduro. Zakon ni popoln, ima tudi nekaj tehničnih napak, ki bi bile hitro rešljive, a dejstvo je, da s konkretnimi ukrepi želi urediti to področje in doseči odpravo diskriminacije med starostniki, ki lahko varstvo na stara leta uživajo znotraj institucij in tistimi, ki s potrebno podporo svojcev živijo doma.

Nasprotovanje brez argumentov?

V okviru letošnjega Festivala za tretje življenjsko obdobje je Simon Maljevac, državni sekretar na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve ponovil stališče vladajoče koalicije, da zakona po njihovem mnenju v takšni obliki ni mogoče izvajati.

Vladajoča koalicija v isti sapi omenja pripravo novega zakona, dr. Jože Ramovš pa opozarja, da na tem področju za četrt stoletja zamujamo za Evropo: »To je pomembno področje, moramo ga rešiti. Če ga ne bomo rešili, kaj bo z nami? Kdo nas bo oskrboval in kako? In če ga ne rešimo mi, kdo ga bo?«

Celotnemu pogovoru z dr. Jožetom Ramovšem o problematiki oskrbe starejših lahko prisluhnete v posnetku oddaje Za več sožitja v našem avdio arhivu. Tam se lahko naročite tudi na podcast oddaje.