Marija | (foto: Cathopic)
Marijino rojstvo – izziv za današnjega človeka
Novice Marjana Debevec
Praznujemo Marino rojstvo ali mali šmaren. Po besedah mariborskega nadškofa Alojzija Cvikla je to dan, ko je Bog uslišal prošnje človeštva po odrešenju.
Marijino rojstvo je znamenje, da je Bog začel uresničevati svoj načrt odrešenja, je med dopoldansko sveto mašo na Brezjah poudaril nadškof Cvikl. »Najprej nam današnji praznik želi povedati, da je bila Marija izbrana od Boga. Prvi korak je torej naredil Bog, ne človek.« Tako je tudi v vsej zgodovini odrešenja posegal Bog. Niso dovolj le generacije, ki si sledijo, je poudaril mariborski nadškof. »Marijino rojstvo nam razodeva, da se Bog sklanja k vsakemu izmed nas. Vsak izmed nas je v Njegovih očeh dragocen in enkraten.« To doživljamo tudi v današnjem času, ko vlada verska brezbrižnost in raste nenaklonjenost do tega, kar je nam kristjanom sveto.
Žali se celo milostno podobo Marije Pomagaj
Nadškof Cvikl je spomnil na popačeno podobo Brezjanske Marije v Mladini. »Zanimivo je to, da družba, v kateri živimo, vedno poudarja, kako pomembno je spoštovanje drug drugega, kako moramo biti strpni drug do drugega. V praksi pa marsikaj tega ne upoštevamo oziroma se ne uresničuje.« Žali se celo milostno podobo, pred katero so mnogi ljudje začutili, da se Bog sklanja k nam po Mariji Pomagaj. Mnogi so tukaj doživeli trenutke, ki so spremenili njihovo življenje. »Tu pred podobo Matere Božje človek začuti, da ni vseeno, kako živimo. Nismo ustvarjeni za životarjenje. Ustvarjeni smo za življenje in za srečo.« Pot do tega pa nas po besedah nadškofa Alojzija Cvikla pelje preko vere in zaupanja v Boga.
Uničiti želijo vse, kar je dobro
V luči zadnjih žalitev kristjanov v medijih smo zakonskega in družinskega terapevta dr. Tomaža Erzarja vprašali, kaj posameznike ali skupine žene k takšnemu ravnanju. Kot prvi razlog je navedel, da naj bi bil to po njihovem prepričanju prispevek k bolj odprti, demokratični in kritični družbi. Takšne žalitve in napadi so lahko tudi možnost za nabiranje političnih točk.
Te napade pa lahko po Erzarjevih besedah razumemo tudi kot poskus uničiti to, kar je dobrega. »Gre za nekoga, ki v svojem življenju ne sme začutiti, da je kaj dobrega, ne sme videti ničesar dobrega.
Vse mora biti enako: moje življenje in tvoje življenje in seveda take ljudi pa zelo zmoti, če bi v neki stvari začutil, da je nekaj svetega nekaj dobrega in bi to morali seveda razvrednotiti. Zato ker se v sebi počutijo tako negotove glede tega, ali so dobri ljudje, ali dobrota obstaja, ali smem upati v nekaj dobrega. Če vidijo nekoga, ki to goji, jih seveda to ogrozi. Zato mu poskušajo to vzeti ali pa uničiti ali pa umazati.«
