Slavi Košir
Marko Zupan
Marta Jerebič
Dr. Marko Pavliha (foto: Osebni arhiv)
Dr. Marko Pavliha | (foto: Osebni arhiv)

Kdo naj bo novi predsednik republike?

16.09.2022, 14:30 dr. Marko Pavliha

V nedeljo, 23. oktobra bomo po desetih letih zopet izbirali novega predsednika ali predsednico Republike Slovenije. Zato tokratni komentar namenjam tej pomembni tematiki, za več informacij pa toplo priporočam znanstveno monografijo Ustavni položaj predsednika republike, ki jo je leta 2016 izdal Inštitut za ustavno pravo pod uredniško taktirko prof. dr. Igorja Kaučiča.

V našem parlamentarnem sistemu ima predsednik republike pretežno reprezentativno in iniciativno funkcijo, vendar je njegov položaj še nekoliko šibkejši od običajnega, kar je posledica "prilagajanja" ustave prvemu predsedniku z namenom oženja njegovih pristojnosti.

V Ustavi je funkcija predsednika republike določena kratko in jedrnato: predstavlja našo državo in je vrhovni poveljnik njenih obrambnih sil. Izvolimo ga na neposrednih, splošnih in tajnih volitvah. Čeprav ustava izrecno ne predvideva podrobnejše zakonske ureditve, je bilo to storjeno z Zakonom o volitvah predsednika republike.

Aktivno volilno pravico (pravico voliti) in pasivno volilno pravico (biti voljen za predsednika republike) ima slovenski državljan, ki je na dan glasovanja dopolnil osemnajst let. Predsednika izvolimo za pet let in je lahko največ dvakrat zaporedoma izvoljen na to funkcijo.

Kandidate lahko predlaga najmanj 10 poslancev državnega zbora, politične stranke ali volivci. Posamezna politična stranka lahko nominira le enega kandidata, dvoje ali več strank sme določiti skupnega. Predlog takšne kandidature mora biti podprt s podpisi najmanj treh poslancev ali najmanj 3000 volilcev.

Takšna oseba bi bila zagotovo tudi pristno karizmatična, ker bi izžarevala pozitivne osebnostne lastnosti, ki prepričajo soljudi; karizma bi utelesila svoj prvotni pomen kot božje darilo, milost in dobroto, tokrat za celotno ljudstvo.



Prav tako lahko kandidata s podpisi podpre najmanj 5000 volivcev, pri čemer lahko vsak poslanec in vsak volivec podpre le eno kandidaturo. Vlaganje kandidatur je mogoče še do 28. septembra.

Izid volitev ugotovi Državna volilna komisija. Za predsednika republike je izvoljen tisti kandidat, ki prejme večino veljavnih glasov, torej več kot 50 odstotkov. Če nobeden ne doseže te absolutne večine že v prvem krogu, se v drugem, ki se izvede najkasneje 21 dni po prvem krogu, ponovi glasovanje med kandidatoma, ki sta dobila največ glasov, pri čemer zmaga tisti, ki prejme več glasov. Če več kandidatov dobi enako najvišje število glasov ali če dvoje ali več kandidatov prejme enako drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje določi z žrebom.

Funkcija predsednika republike je nezdružljiva z opravljanjem druge javne funkcije ali poklica. V primeru trajnega zadržka, smrti, odstopa ali drugega prenehanja predsednikove funkcije, do izvolitve novega predsednika to funkcijo začasno opravlja predsednica oziroma predsednik državnega zbora, kar velja tudi med zadržanostjo predsednika republike.

Kot rečeno, slovenska ustavna ureditev predsedniku republike ne omogoča širokega spektra državotvornih pristojnosti. Tako razpisuje volitve v državni zbor, razglaša zakone, se na zahtevo parlamenta opredeli glede posamezne problematike, imenuje določene državne funkcionarje, postavlja in odpoklicuje veleposlanike ter poslanike republike in sprejema poverilna pisma tujih diplomatskih predstavnikov, izdaja listine o ratifikaciji, odloča o pomilostitvah, podeljuje odlikovanja in častne naslove ter opravlja druge zadeve, določene z ustavo.

Kadar se državni zbor zaradi izrednega stanja ali vojne ne more sestati, lahko predsednik republike na predlog vlade izdaja uredbe z zakonsko močjo, s katerimi se lahko izjemoma in v skladu z ustavo omejijo posamezne pravice in temeljne svoboščine. Predsednik mora takšne uredbe predložiti v potrditev državnemu zboru takoj, ko se ta sestane.

Nemara bo po izvolitvi novega predsednika ali predsednice končno dozorela politična volja za ustavno reformo, ki bi med drugim predsedniku omogočila ustavni veto, s katerim bi zakon, za katerega bi menil, da ni skladen z ustavo, predložil ustavnemu sodišču.



Če predsednik republike pri opravljanju svoje funkcije krši ustavo ali huje krši zakon, ga državni zbor lahko obtoži pred ustavnim sodiščem, ki bodisi ugotovi utemeljenost obtožbe ali obtoženega oprosti, z dvotretjinsko večino glasov vseh sodnikov pa lahko odloči o odvzemu funkcije.

Nemara bo po izvolitvi novega predsednika ali predsednice končno dozorela politična volja za ustavno reformo, ki bi med drugim predsedniku omogočila ustavni veto, s katerim bi zakon, za katerega bi menil, da ni skladen z ustavo, predložil ustavnemu sodišču. Prav tako bi bilo dobro, da bi smel predlagati zakone, da bi imenoval sodnike rednih sodišč in tudi ministre, predvsem pa bi se kot najvišji državnik javno opredeljeval glede ključnih zadev narodovega in državnega življenje, kar že sedaj ni prepovedano.

Naša vrhovna postava ne ponuja odgovora na vprašanje, katere vrline in veščine naj izpolnjuje predsednik republike, ker o tem presojajo volivci. Toda bistvo lahko izluščimo iz prisege, ki jo mora izreči pred državnim zborom pred nastopom svoje funkcije: "Prisegam, da bom spoštoval(a) ustavni red, da bom ravnal(a) po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval(a) za blaginjo Slovenije."

Predsednik republike naj bi bil torej neomajno zvest pravni in socialni državi ter visoki morali in etiki oziroma svetovnemu etosu. Njegova osebnostna integriteta in posledično politična avtoriteta bi morala biti podprta z modrostjo, znanjem, izkušnjami, duhovno širino, človekoljubjem, miroljubnostjo, skromnostjo, politično nevtralnostjo, povezovalnostjo, svetovljanstvom, kulturnostjo, omiko, sonaravnostjo, poštenjem, resnicoljubjem, strpnostjo, sočutjem in prijaznostjo. Takšna oseba bi bila zagotovo tudi pristno karizmatična, ker bi izžarevala pozitivne osebnostne lastnosti, ki prepričajo soljudi; karizma bi utelesila svoj prvotni pomen kot božje darilo, milost in dobroto, tokrat za celotno ljudstvo.

Kdo naj bo torej novi predsednik ali predsednica republike? Naj se vsakdo odloči po svoji vesti, poslušajmo srce in razum, ne glede na javne ankete, zdrahe in nespodobna pranja možganov.

Shod za otroke in družine (photo: Marjana Debevec) Shod za otroke in družine (photo: Marjana Debevec)

Družino bomo branili do konca

Kljub dežju se jev torek popoldne na shodu za zaščito družine pred državnim zborom zbralo skoraj 10.000 ljudi. V besedah upanja in hkrati odločenosti so sporočali, da ne bodo dopustili poseganja v ...

Družina (photo: pexels) Družina (photo: pexels)

"Mama je aspirin, ata pa apaurin"

Po dveh mesecih smo v oddaji Za življenje gostili specialnega pedagoga Marka Juhanta, ki pravi, da je čas, ki prihaja, zanj najlepši v letu. Ne samo zaradi pestrosti barv, tudi zato, ker stvari, ...

Martin Golob z Romkinjo (photo: osebni arhiv) Martin Golob z Romkinjo (photo: osebni arhiv)

Martin Golob in njegovi prijatelji Romi

"V življenju mora biti vedno nekaj novega, če ne duhovna rast, pa kakšna nova župnija." Tako se je uvodoma v oddaji Za življenje pošalil duhovnik Martin Golob, ki je pred kratkim v soupravo dobil ...