Dr. Anton Vengušt | (foto: Jože Bartolj)
Naš gost dr. Anton Vengušt
Naš gost Jože Bartolj
Naš gost je bil doktor veterinarske medicine, znanstveni svetnik, izredni profesor in nekdanji predstojnik Inštituta za higieno in patologijo prehrane živali na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Anton Vengušt. Je tudi pevec, dolgoletni predsednik zbora in društva Glasbena matica, zdaj njen častni predsednik. (Rojen 18. 7. 1948 v Šentjurju)
Pogovor v naši oddaji smo začeli s spomini na rojstne Dramlje in Šentjur v 50-tih letih prejšnjega stoletja. Naš gost se je spominjal živahnega kulturnega življenja, ki se je večino odvijalo ob župnijski cerkvi. Odločil se je za študij veterine in se po sklopu naključij po končani vojaščini zaposlil na Inštitutu za higieno in patologijo prehrane živali, kjer je proučeval predvsem plesni v hrani živali. Drugi obsežnejši del pogovora pa smo posvetili njegovi ljubezni do petja, ki se mu je ljubiteljsko zavezal že v domačem kraju. Kot študent veterine v Ljubljani se je vključili v tedaj nastajajoči študentski zbor Sv. Cecilije in nato »kot pomoč« do letnega koncerta vskočil v Mešani pevski zbor zbor Glasbene matice Ljubljana. Temu je nato kot pevec in predsednik ostal zvest celo življenje.
Kot član in kasneje predsednik zbora se je kmalu seznanil z nezavidljivimi razmerami, ki jih je povojna oblast vsilila Glasbeni matici. Predvsem starejši, še predvojni člani zbora, so bili vir informaciji in spomina na eno najpomembnejših predvojnih glasbenih društev. Glasbena matica Ljubljana je ustanovila vrsto ustanov od konservatorija za glasbo in glasbene akademije do filharmonije in njenega oratorijskega zbora. Tu je bila še založba, trgovina, koncertna poslovalnica, glasbeni festival, etnografski inštitut, bogat arhiv. Po drugi svetovni vojni od tega ni ostalo praktično nič, z izjemo mešanega zbora, ki se je ohranil do danes.
Našega gosta smo vprašali, glede na vse dokumente, ki jih je videl, zgodbe, ki jih je slišal, zakaj je bila Glasbena matica Ljubljana, ukinjena, zakaj je bilo zaplenjeno vse njeno premoženje in zakaj je bila praktično izbrisana iz narodnega spomina? Zadovoljivih odgovorov na ta vprašanja še danes ne poznamo, ampak verjetno je šlo za vpliv, ki ga je med ljudmi imela Glasbena matica. Podobno je bilo po vojni ukinjeno tudi telovadno društvo Sokol, pa čeprav je bilo del Osvobodilne Fronte, je povedal dr. Vengušt.
V pogovoru je opisal, kako je v dolgih in zapletenih postopkih denacionalizacije in pravdanja za uresničevanje pravic omogočil temelj za prenovo in razširitev društvenih aktivnosti. Denacionalizacija med seboj povezanih zgradb na Vegovi 5 in na Gosposki 8 v Ljubljani, v katerih je delovala Srednja glasbena in baletna šola Ljubljana je bila prva uspešna denacionalizacijska zgodba. Zanimivo je, da glasbeniki tega večinoma niso razumeli in samo dejstvu, da je bil Vengušt zaposlen drugje (ne v glasbenih krogih) mu je omogočilo, da je vztrajal. Če bi bil eksistencialno odvisen od glasbe, je povedal, bi ga popolnoma onemogočili.
Za leto 2010 je prejel srebrno plaketo Javnega sklada za kulturne dejavnosti za organizacijsko in društveno delo, letos (2022) pa je dobili priznanje Častnega predsednika Glasbene Matice Ljubljane, ki so mu ga izročili ob 150 letnici te ustanove na prireditvi v Slovenski Filharmoniji, kjer je prenovljena, pomlajena in ponovno zelo živa Glasbena Matica Ljubljana pokazala prerez svojega delovanja ...
