Slovenske šmarnice pri Gospe Sveti | (foto: Pavel Zablatnik, Krška škofija)
Slovenske šmarnice pri Gospe Sveti
Slovenci po svetu | 25.05.2022, 16:07 Matjaž Merljak
Pri Gospe Sveti na avstrijskem Koroškem bodo to nedeljo, 29. maja, Slovenske šmarnice. Letos želijo povezati 950-letnico krške škofije in 50. obletnico škofijske sinode.
"Cerkev je bila na Koroškem tista, ki se je prva odprla slovenščini," nam je v imenu organizatorja Katoliške akcije in Dušnopastirskega urada celovško-krške škofije povedala Marija Gruškovnjak.
Sinode krške škofije leta 1972 je s posebnim zakonom potrdila slovensko narodno skupnost kot sestavni del dvojezične krške škofije.
Marija razume naše prošnje, molitve in pesmi, pa naj zvenijo slovensko, nemško, italijansko, ukrajinsko ...
Na letošnjih Slovenskih šmarnicah sodelujejo zbori: MePZ PD Sele, MePZ Anton Foerster iz Ljubljane in stolni zbor Gospe Svete Kantorei. Iz Goriških Brd prihajajo pritrkovalci.
Poleg krškega škofa Jožefa Marketza so posebni gostje žene in možje, ki so pred 50 leti začrtali posebno pot sožitja v koroški Cerkvi.
Po slovesnih šmarnicah z izredno priljubljenimi pétimi litanijami bodo "na agapi" postregli s kmečkim kruhom, domačo skuto, kraškim pršutom in vinom iz Goriških Brd.
Potek dneva
11.15 romarska sv. maša
14.00 koncert duhovnih pesmi
15.00 slovesne šmarnice
Gosposvetska Mati Božja se veseli, saj sliši slovensko pesem tudi pri farnih bogoslužjih. Od leta 1999 romamo zadnjo nedeljo v maju k njej, ki jo kličemoMati. Pri slovesni šmarnični pobožnosti nas Gospa Sveta sprejme prijazno in materinsko, kot je sprejemala naše prednike že pred več kot 1000 leti. Tudi letos se bomo srečali pri njej, ki je naša Mati, Mati vseh, ki se k njej zatekamo. Razume naše prošnje, molitve in pesmi, pa naj zvenijo slovensko, nemško, italijansko, ukrajinsko ...
Pisalo se je leto 1967
H Gospe Sveti je bilo organizirano vseslovensko romanje, ki so ga z roko v roki preprečili, na Koroškem nemško nacionalni krogi in v Sloveniji komunistična oblast. /.../ Gospa Sveta! Slabe prijatelje in varuhe in svetovalce imaš. O preteči nevarnosti, o nevarni invaziji so ti natrobili ušesa, da si se ustrašila in hitela zapirat vrata petnajst tisočim pobožnih, ponižnih, vernih slovenskih molivcev, ki so te želeli vsi hkrati obiskati in ti napraviti presenečenje za častitljivi jubilej. Ki niso hoteli nič drugega, kot se otroško dotakniti tvojih kolen, ki so pred 1200 leti materinsko pestovala mlado vero njihovih prednikov. Ki niso hoteli nič hudega, - samo pred tabo klečati in pred tvojim ljubljenim Sinom ter iz enega vernega grla in srca zapeti zahvalno pesem vama in vajinemu služabniku Modestu, čigar grob jim je drag in svet, četudi napisa na njem ne razumejo. /.../ Gospa Sveta! Verjemi, hudo nam je pri srcu, ko mislimo na vse to. /.../ (Lovro Kaselj, Vera in dom, 1967, štev. 6, str. 82)
