"Prva bolezen, ki so jo preko družbenih omrežij prepoznali kar bolniki sami."

Pogovor o 06. 05. 2022, 07:54 | Rok Mihevc

Ustavili smo se pri bolezni, ki je pred dvema letoma posegla v vse pore našega življenja, spremenila naše navade, ustavila normalne procese, mnogo ljudi pa na različne načine zaznamovala za daljši čas. Vse več je raziskav, ki kažejo, da za ljudi, ki so preboleli covid-19, ni nujno tudi konec težav, povezanih s to boleznijo. Pri marsikom ta pusti dolgoročne posledice.

Dr. Janez Tomažič, mag. Jana Lavtižar, Matjaž Gerčar

To stran t.i. »dolgega covida« in odzivanje nanj smo predstavili v oddaji "Pogovor o". Sogovornika novinarke Petre Stopar sta bila specialist infektologije in interne medicine prof. dr. Janez Tomažič in vodja Centra za krepitev zdravja Kranj mag. zdravstvene nege Jana Lavtižar. Svojo izkušnjo premagovanja covida pa je z nami delil Matjaž Gerčar. Naš nekdanji sodelavec je računalniški tehnik in programer iz Domžal. Za covidom je zbolel v začetku novembra 2020, ko cepiva še ni bilo. Izkušnja z boleznijo in posledicami ga je naučila, da bolj pozorno spremlja svoje telo, kondicijo in zdravje. Prisluhnite mu tukaj. 

Bolniki so se po blagi obliki akutne faze bolezni že boljše počutili, potem pa se je pojavila paleta težav, ki jo vsak bolnik opiše drugače, skupna pa jim je neverjetna utrujenost.

»Dolgi covid«, »post-covidni sindrom«

Covid-19 smo razdelili na akutni in dolgi covid. Kakšna je razlika? Virus pri akutnem direktno povzroči škodo predvsem na dihalih in drugih organih ter tkivih. »Dolgi covid pa je verjetno prva bolezen v zgodovini, ki so jo prepoznali kar bolniki sami preko platform družbenih omrežij,« je v oddaji dejal Janez Tomažič. »Tam so številni začeli opazovati, da imajo težave tudi po več tednih in mesecih. Zdravstvo je bilo tako zaposleno s problemi v bolnišnici, da so jih kar bolniki sami opozorili, da se nekaj dolgega dogaja. In to so imenovali »long haulers«, potem so prišli do teh izrazov »dolgi kovid«, »postkovidni sindrom«.

Ključno vprašanje pri teh ljudeh je, »ali bom jaz sploh lahko še normalno funkcioniral in živel?«. To so ljudje, ki so bili prej polno aktivni.

Prisluhnite odlomkov iz oddaje:

• Kakšne so težave dolgega covida, katere organe prizadene? 9.45
• Kakšne izkušnje ima Jana Lavtižar? So te težave značilne za ljudi, ki pridejo v program za center krepitve zdravja, kaj opaža? 14.45
• Kdo napoti bolnike v program za krepitev zdravja? 16.07
• Kaj pa tisti, ki niso zagotovo vedeli, ali imajo covid ali so ga preboleli, kam naj se obrnejo po pomoč? 17.20
• Če oseba ne ve, da je imela kovid, pride pa npr. zaradi okužbe sečil, je ta posledica lahko povezana z virusom? 18.58
• Prvi rezultati programov. 26.23
• Kako velika je skupina, kako velik interes je? 28.56
• Otroci in dolgi covid, je tukaj že kaj več znanega? 30.31
• Cepljenje je ukrep, ki pripomore k obvladovanju epidemije. Kako pa je to vplivalo tudi na prebolevanje covida pri bolnikih, ki so prišli v Center za krepitev zdravja? 37.13
• Kako cepljenje vpliva na preprečevanje ali blaženje simptomov dolgega covida? 38.20
• Vsi, ki imate simptome, se pogovorite z zdravnikom, da naredi preiskave. 41.45
• Kakšna so pričakovanja za naprej? 43.25

Gre za kritično področje medicine, je še predmet prihodnjih raziskav. Žal je veliko prostora tudi za alternativo, v smislu služenja denarja s ponujanjem tabletk, napitkov, vitaminov ..., ki pa se ne izkažejo za veliko pomoč.