Tanka meja med vojno in mirom

Komentar tedna 03. 05. 2022, 09:51 Dr. Jernej Letnar Černič

Agresija Ruske federacije na Ukrajino vse bolj vstopa tudi v življenja slovenskega prebivalstva. Čeprav je slovenska država, le nekaj ur vožnje oddaljena od Ukrajine, k nam ni prišlo sorazmerno veliko prebežnikov, kot denimo v ukrajinske sosede. Od 24. februarja v slovenski družbi vsak dan vse bolj občutimo posledice gospodarskega spopada med zahodom in Rusko federacijo.

Od začetka agresije so evropske države sprejele sistematične in vsesplošne sankcije zoper ruski državni vrh, večino ruskih državnih družb in ruskih oligarhov. V naslednjih mesecih bodo sankcije dodobra spremenile in poslabšale življenje v ruski družbi. Ruski trg je zapustilo več kot sedemsto petdeset gospodarskih družb, večina iz zahodnih držav. Ostalo je čez sto osemdeset multinacionalnih gospodarskih družb, med njimi večina farmacevtskih družb. Od začetka agresije so države članice Ruski federaciji plačala že več kot 46 milijard evrov.

Številne države, komentatorji in ostali opazovalci, med njimi tudi vaš komentator, že dalj časa pozivamo, da je nujno prekiniti dobavo ruskih energentov držav članic, v času, ko ruska vojska nediskriminatorno ubija, posiljuje in muči civilno prebivalstvo. Kot kažejo zadnji dogodki, bo slej kot prej prišlo do zmanjšanjih dobav ruskega plina evropskim državam. Ruska federacija je denimo v sredo sporočila, da prekinja dostavo Bolgariji in Poljski, ker ne želita plačati plina v ruski valuti (kar je tako ali tako v nasprotju z njunimi veljavnimi pogodbenimi obveznosti in obstoječimi sankcijami). Po drugi strani sta Avstrija in Madžarska sporočili, da bosta še naprej plačevali ruski plin.

Evropske države so čedalje bolj tudi vpete v vojaške spopade v Ukrajini. Če nekatere države, kot denimo baltske države, že od začetka pošiljajo obsežne pošiljke ukrajinskim oblastem, so nekatere najvplivnejše šele pred kratkim spremenile svojo zadržanost do pošiljk težkega orožja. Zadnja odločitev nemške vlade, da ukrajinskim oblastem pošlje težko orožje, bo zagotovo občutno spremenila razmere na prizorišču spodadov. Ruski državni vrh je po napoved o nemški vojaški spopadi sporočil, da zveza NATO tako ali tako že dalj časa sodeluje v oboroženem spopadu, in ponovil stare grožnje o jedrskem spopadu.

Poročila s terena po drugi strani pričajo, da se ruska vojska spopada z vse večjimi težavami kako obdržati že osvojeno ozemlje. Zadnje odločitve evropskih držav o še večji podpori ukrajinskim oblastem so bile potrebne in nujne zaradi sistematičnih kršitev mednarodnega humanitarnega prava in prava človekovih pravic. A zagotovo bodo še bolj kot doslej vplivale tudi na življenje običajnih ljudi, od še višjih cen energentov do višjih cen osnovnih življenjskih dobrin.

Evropska celina se v danem trenutku nahaja na tanki meji med vojno in mirom. Kam lahko pripelje nadaljnje gospodarsko in zunanje politično zaostrovanje med evropskimi državami in Rusko federacijo? Gospodarstvo je v evropski zgodovini služilo kot sredstvo za medsebojno pomirjanje in sobivanje med različnimi državami in narodi. A gospodarstvo lahko posredniško opravlja v razmerah, ko bo ruska država prenehala nediskriminatorno napadati in zlorabljati civilno prebivalstvo in se bo umaknila iz Ukrajine. Evropske države so bile od začetka agresije dokaj enotne, pri čemer bo to enotnost težko vzdrževati še naprej, še posebej, kot bodo vlade pod pritiski naraščajočih cen potrebščin in energentov. Čaka nas torej še nekaj negotovih tednov in mesecev. Evropski voditelji so pred težkimi izzivi kako prepreči razširitev ruske invazije tudi na ostale evropske države. Ruska agresija na Ukrajino zato vse bolj postaja tudi problem slovenske države.