Nemoč Društva narodov in nemoč OZN

Spominjamo se | 28.04.2022, 12:10 Tone Gorjup Robert Božič

Na Pariški mirovni konferenci je bila 28. aprila 1919 podpisana ustanovna listina Društva narodov, svetovne organizacije, ki je z nalogo mirnega reševanja mednarodnih sporov in ohranitve miru zaživelo v januarju 1920. Društvo narodov ni izpolnilo pričakovanj in namenov, zaradi katerih je bilo ustanovljeno. To dokazujejo nemirna trideseta leta in druga svetovna vojna.

Predlog za politično telo, ki bi po strahotah prve svetovne vojne zagotavljalo mir in krepilo povezanost med državami, je dal predsednik ZDA Wilson. Podpisana ustanovna listina Društva narodov je vsebovala paket pravil. Po njej so bili za nekatere primere predvideni mednarodni ukrepi proti državam, ki bi kršile mir, vendar pa je društvo ukrepe lahko le priporočilo, ni jih namreč moglo izvajati.

Nemoč Društva narodov in nemoč OZN

Tako Društvo narodov, kot tudi njegova naslednica, Organizacija združenih narodov, ki je nastala po moriji II. svetovne vojne, bolehata za isto boleznijo. Velike države članice pravil pogosto ne upoštevajo in jih kršijo. Tako je Društvo narodov svoj vpliv začelo izgubljati v 30-tih letih prejšnjega stoletja, ko so po izvedenih agresijah izstopile Japonska, Italija in Nemčija.

Na glavni problem, ki je onemogočil vpliv novoustanovljenega Društva narodov, je opozoril prof. Andrej Fink:

»To je bilo nekaj pozitivnega, to je bila neka pozitivna nota. Pa žal tudi to ni imelo uspehov in zdaj vsi zgodovinarji govorijo, kako je glavni namen društva narodov spodletel ... Ampak dejstvo je, da je to bil prvi prvi poskus ustanovitve nekega mednarodnega sistema kolektivne varnosti ... Nihče ni pričakoval, da bo do I. svetovne vojne prišlo, vse se je s tem nekako izrodilo,« opozarja Fink.

»Zato je bilo pa treba ustanoviti neko združenje, neko resonančno skrinjo, doseči, da se v neki sobi zberejo glavni svetovni voditelji, misleci, državniki in rečejo, dajmo, dajmo nekaj s tem svetom nekaj drugega narediti, kot pa se nam je izrodilo s prvo svetovno vojno...«

Namen Pariške mirovne konference je bil sicer dober, a po besedah Andreja Finka ni bil dosežen. Na njej so se sestali najvišji predstavniki velikih zmagujočih sil. Poraženci tam niso bili navzoči. Ni bilo posebnih pogajanj med zmagujočimi in poraženimi. Tudi zato je resnici na ljubo versajska konferenca širšemu evropskemu prostoru prinesla mnogo konfliktov.

Najvišji predstavniki zmagovitih sil so se v principu pogajali na podlagi štirinajstih Wilsonovih točk, dejansko pa so pogajanja tekla po načrtu neke vrste tajnih dogovorov, pod mizo.

Konferenca je bila sklicana, da bi rešila probleme stare celine po skoraj štirih letih in pol velike morije, a namesto rešitev se je ravno takrat marsikaj zapletlo. Zmagovite velesile so konferenco izkoristile za ozemeljske pridobitve na račun poraženk, predvsem Nemčije. Tudi za Slovenijo oziroma slovensko ozemlje v sklopu kraljevine Jugoslavije so bili rezultati porazni.

Lahko sicer rečemo, da je bila ustanovitev Društva narodov pozitivna. A glavni namen društva je spodletel. Zakaj? To je bil prvi poskus ustanovitve nekega mednarodnega sistema kolektivne varnosti. Formalno, na zunaj, kot struktura, je načrt uspel. A tudi to ne v celoti. V Društvu narodov ni bilo ZDA, ker senat ni podprl Wilsonove pobude, tudi Rusije ne. Nemčija, ki je bila poraženka vojne sicer pa še vedno gospodarsko močna, ni bila povabljena zraven. Poleg tega so v Evropi začela nastajati interesna združenja, alianse, katerih cilji so bili večkrat nasprotni ideji Društva narodov.

Danes smo takemu izigravanju pravil OZN priča ob ruski invaziji na Ukrajino, ki na mednarodni ravni velja za agresorsko vojno in je največji vojaški spopad v Evropi po drugi svetovni vojni.

Drugi dogodki, ki so zaznamovali današnji dan

28. aprila 1741 se je v Novem mestu rodil frančiškanski teolog p. Kastul Weibl, s krstnim imenom Janez. Napisal je več teoloških, filozofskih in zgodovinskih del. V rokopisu so med drugim ostala tri dramska dela v verzih.

Na današnji dan 1889 se je v Šmarju-Sapu rodil pesnik, prevajalec in glasbenik Ivan Zórman. S starši se je kot otrok preselil v ZDA. Po glasbeni akademiji se je preživljal kot organist in pevovodja. Izdal je več pesniških zbirk v slovenščini.

Na današnji dan 1915 se je v Ljubljani rodil zgodovinar, arhivar in duhovnik France Dolínar. Leta 1970 je nastopil službo v zaprtem oddelku vatikanskega arhiva. Tam je odkril edini preostali izvod Trubarjeve Cerkóvne órdninge. France Dolinar je napisal knjige: Slovenska državna misel, Odsotnost slovenske državne misli v prevratu 1918 in zbirko esejev, razprav in člankov Slovenska katoliška obzorja.

Na današnji dan 1927 je pri Sv. Juriju v Slovenskih goricah umrl narodni buditelj, urednik in duhovnik Gregor Einspieler. Bil je ustanovitelj Katoliškega političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem, prve politične organizacije koroških Slovencev. Po plebiscitu so ga oblasti izgnale.

28. aprila 1941 je Zavod sv. Stanislava zasedla nemška vojska. Dijaki in profesorji so morali v treh urah zapustiti Škofove zavode. Klasična gimnazija je nadaljevala svoje poslanstvo na drugih lokacijah v Ljubljani. Zavod pa je bil za 50 let izgubljen.

Leta 1942 so Italijani v Rádohovi vasi ustrelili prvih šest talcev v Ljubljanski pokrajini. Dva dni prej so partizani streljali na italijanski vlak in ubili dva vojaka.