Sirija, sirski otroci | (foto: Caritas Internationalis)
Koordinator pomoči v Siriji: Ljudje živijo še slabše kot med vojno!
Novice | Marjana Debevec
V Siriji upanje umira, je nedavno za Vatican News dejal nuncij v Damasku kardinal Mario Zenari. Po njegovih besedah so ljudje nanje pozabili, v državi pa 90 odstotkov prebivalcev živi pod pragom revščine. V Sloveniji se te dni mudi koordinator človekoljubnih projektov Semena Upanja iz Alepa, ki nam je povedal, da samo zaradi pomoči iz Evrope še lahko preživijo.
Sirija, nekoč bogata in rodovitna dežela, v kateri so verniki različnih verstev živeli v sožitju, je že enajst let v primežu vojne, nasilja in skrajne revščine. »Danes je jasno, da je vojno v Siriji v resnici sprožilo vprašanje plina in plinovoda, ki bi po mnenju enih moral prečkati Sirijo, drugi pa so temu nasprotovali … Si predstavljate? Uničeno je bilo življenje ene cele čudovite države zgolj zaradi nekega ekonomskega razloga!«, je za naš radio povedal fokolarin, ki koordinira 15 človekoljubnih projektov v Siriji Robert Chelhod.
Pojasnil je, da zdaj živijo še slabše, kot med vojno. »Danes nas tare embargo, vse je drago, življenjski stroški so visoki, veliko je revščine, tujih investicij ni. Sirija ne more prejemati denarja, njene banke so blokirane. Po svetu je razseljeno veliko Sircev, ki bi lahko pošiljali denar za vzdrževanje svojih svojcev ali prijateljev, vendar ga zaradi embarga ne morejo nakazati na banke.«
Glavni problem je torej po Chelhodovih besedah embargo, ki ne prispeva k rešitvi političnih težav. »Gre za veliko laž, saj prizadene prebivalstvo in sploh ne prizadene strukture oblasti. Za ljudstvo pa to ne velja. Si predstavljate, v Siriji imamo elektriko samo 2 uri na dan! Manjka plinskega olja in ko pride zima, je v Siriji, velik mraz in ni plina ali plinskega olja za ogrevanje.«
Ljudje nimajo najbolj osnovnega za preživetje: minimalna mesečna plača znaša 20 evrov, kilogram mesa stane 6 evrov. Cerkev jim preko raznih ustanov in župnij poskuša pomagati. »Če ne bi bilo Cerkve v Evropi, raznih dobrodelnih organizacij in ustanov, bi bilo pri nas še veliko huje. Vem, da tudi v Sloveniji izvajajo dejavnosti za pomoč. Mogoče so to res kapljice, kot pravite, ampak so za nas zelo pomembne, da lahko sploh preživimo«, je še povedal Robert Chelhod, ki bo gost v župnijski cerkvi na Vrhniki ta petek ob 20.00.
