Papež Frančišek s predstavniki oblasti in diplomatskega zbora | (foto: Divisione Produzione Fotografica)
Papež na obisku na Malti pozval k pomoči beguncem in prizadevanjem za mir
Svet Andrej Šinko
Papež Frančišek se mudi na dvodnevnem apostolskem potovanju na Malti. Že dopoldne sta ga sprejela predsednik države George Vella in premier Robert Abela, nato je nagovoril oblasti in predstavnike diplomatskega zbora. Popoldne pa naj bi obiskal še Ootok Gozo, kjer bo vodil molitveno srečanje v romarskem središču Ta' Pinu.
Frančišek je po Janezu Pavlu II. in Benediktu XVI. tretji papež, ki je po letu 1990 obiskal Malto, kjer se približno 85 odstotkov od nekaj več kot pol milijona prebivalcev opredeljuje za katoličane. Njegov obisk je bil sprva načrtovan za leto 2020, vendar je bil zaradi pandemije preložen.
Papež Frančišek je po poročanju Radia Vatikan v nagovoru predstavnikom oblasti in diplomatskega zbor poudaril, da invazije drugih držav, ulični boji in atomska grožnja niso le spomini na preteklost, ampak so »ti ledeni vetrovi«, ki za seboj prinašajo le smrt, uničenje in sovraštvo, močno zajeli življenja mnogih ljudi in prizadeli vse nas.
Nekateri oblastniki podpihujejo konflikte, medtem, ko navadni ljudje čutimo zgolj potrebo po gradnji prihodnosti, je dejal Sveti oče in ob tem pozval, da naj se ogromna sredstva, ki so še vedno namenjena oboroževanju, raje namenijo za razvoj, zdravje in prehrano.
Begunska kriza zahteva skupni odziv
Papež Frančišek je spregovoril tudi o temeljnih vrednotah evropskega prostora. Poseben poudarek je namenil migracijam in poudaril, da ljudje, ki prihajajo niso »virus«, pred katerim se je treba braniti, ampak osebe, ki jih je treba sprejeti.
Spomnil je, da je Mata tradicionalno križišče, ki že v zgodovini znala sprejeti in uskladiti vplive z različnih strani, njeno ime pa da pomeni tudi varno pristanišče. V tem pogledu je Sveti oče spomnil na Ukrajinsko begunsko krizo, ki po njegovih besedah zahteva široke in skupne odgovore, saj de ne morejo samo nekatere države nositi celotnega bremena.
A vendar se to po njegovih besedah dogaja, zato Sredozemlje potrebuje evropsko soodgovornost, da bi ponovno postalo prizorišče solidarnosti in ne izpostava tragičnega brodoloma civilizacije.
Osrednji dogodek potovanja bo jutrišnje popoldansko srečanje z migranti v mirovnem centru Hal Far, zgrajenem v spomin na nekdanjega papeža Janeza XXIII. Na trgu Floriana v predmestju Vallette pa bo že jutri dopoldne daroval sveto mašo, pri kateri naj bi se združilo 10 tisoč ljudi.
