Psihologinja Branka Strniša: Dvignimo kotičke ust navzgor, počutili se bomo bolje.

Svetovalnica | 01.04.2022, 08:30 Nataša Ličen Mirjam Judež

Posebej otrokom je prvi april zelo zanimiv, sprošča jih, ko lahko s svojo hudomušnostjo zabavajo sebe in druge. Otroci gledajo svet bolj radostno, to je namreč naravna danost ljudi, ki pa se z odraščanjem zmanjšuje. Z leti naših izkušenj postajata svet in življenje v njem vse bolj resna. Otroci pa so še nepopisan list in zato sta jim smeh in dobra volja zelo blizu.

Smeh krepi imunski sistem, je pol zdravja ali celo več. Blaži trpljenje telesnih in duševnih bolečin. Sprošča telo in je odlična protiutež stresu.

Seveda se vedno in vsemu ne moremo smejati. Vsekakor pa prebuja upanje, nas prizemlji in pomaga pri boljši osredotočenosti. Telo čuti iskrenost, prisiljeni smeh ni dober. Zelo pa koristi, če se znamo pošaliti na svoj račun. Branka Strniša, psihologinja in psihoterapevtka iz BRST psihologije, ki smo jo povabili k pogovoru v »Svetovalnici« o vplivu smeha, je opisala kot vzoren pristop svojega očeta, ki ji je na vprašanje, kako je, začel opisovati, kje vse ga boli in potem hudomušno zaključil: »Počutim se, kot bi bil živ«.

Ko srečamo koga, ga pozdravimo, se pri tem skušajmo tudi nasmehniti in s tem začnemo mehčati svoj oklep. To deluje, je pa treba vaditi. Če nam enkrat uspe, to še ne pomeni trajne spremembe. Vsekakor pa se smeha lahko priučimo. Pri smehu se zmehčajo mišice, zato ima to tudi pozitivne učinke na kemične procese v našem telesu, na hormone, na ožilje, na srce, na pritisk, ... vse je povezano. Če se smejimo, se s s tem začnejo porajati vsi trije pozitivni hormoni. Na kognitivni ravni pa, ko se pošalimo na svoj račun, s tem sprostimo tudi svoje razmišljanje. Problem namreč zoži pozornost. Ob smehu, ki nas sprosti, pa se razširi tudi naš pogled na težke razmere, ki se nam dogajajo, na konflikt in nanj lahko pogledamo širše, z več zornih kotov ter tako lahko hitreje najdemo in zaživimo rešitev.

Ljudje vplivamo drug na drugega, vedno. Radi smo del nasmejane družbe. Smeh je nalezljiv. Z njim celo porabljamo kalorije, posebej z močnim, iskrenim krohotom, ko se smejimo iz globin srca. Že samo spomin na kakšen zabaven dogodek iz preteklosti nas sprosti. Tudi notranje zadovoljstvo in hvaležnost nas potegneta v sproščujoče razpoloženje in boljše počutje. Smeh ima vsaj petnajst koristnih učinkov, je eden izmed petih dejavnikov za lažje soočanje s težkimi situacijami v življenju, zato je dobro, če smeh gojimo in se mu znamo prepustiti. Živeli bomo bolje.

»Vedno me je zanimalo, kako uporabiti smeh ali šalo v psihoterapevtskem procesu. Tu moraš biti zelo previden, da humor uporabiš na pravi način. Ni tako, »da streseš vic« in bo delovalo. Ugotovitve pravijo, da je za zdravje koristen zlasti tisti smeh, od katerega te boli trebuh. Če se dvajset sekund smejimo, da se telo trese, učinkuje isto kot če bi tri minute hitro hodili ali tekli. Smeh vlipa blagodejno na telo, nas fizično sprosti. Vpliva pa tudi na psihični del našega življenja.«

 Smeh celo zmanjšuje bolečino. Zato še kako drži, da je smeh pol zdravja.

 »Lahko bi rekli celo, da je smeh več kot pol zdravja. Bolečine ne more odpraviti, lahko pa blaži trpljenje. Tudi v trenutkih izgube, smrti, ko je huda bolečina, lahko pomaga. V najtežjih situacijah v življenju, se ne bomo šalili in smejali, lahko pa se spomnimo na kak zabaven dogodek z osebo, ki je odšla in nam to sprosti bolečino ob izgubi in krepi spomin na lepe, zabavne dogodke s to osebo. Lajša obe bolečini: psihično in fizično, trpljenje v bolečini.«