Slavi Košir
Marko Zupan
Meta Potočnik
Taras Ševčenko (foto: Andrey Denyer, Public domain, via Wikimedia Commons)
Taras Ševčenko | (foto: Andrey Denyer, Public domain, via Wikimedia Commons)

Taras Ševčenko, ukrajinski Prešeren

10.03.2022, 10:22 Tone Gorjup

Na današnji dan, 10. marca 1861, dan po svojem rojstnem dnevu, je v Sankt Peterburgu umrl ukrajinski pesnik, pisatelj in slikar Taras Ševčenko. Velja za največjega ukrajinskega pesnika in borca ukrajinske neodvisnosti.

Prva zbirka njegovih pesmi z naslovom Kobzar (izšla je leta 1840) vsebuje epske pesmi s prizori iz kozaške zgodovine. Ševčenko je pri tem zajemal iz ljudskega pesništva. V delu Hajdamaki je predstavil boj Ukrajincev za vero in domovino. Prva zbirka ima pri Ukrajincih tako veljavo, kot pri nas Prešernove Poezije, drugo delo pa bi lahko primerjali Krstu pri Savici.

Taras Ševčenko se je rodil 9. marca 1814 blizu Kijeva. Njegova domovina je bila takrat del carske Rusije. Po zgodnji smrti matere in očeta je postal grajski hlapec. V mladih letih so v njem odkrili nadarjenega slikarja in pesnika, zato ga je znani ruski umetnik Karl Brjullov odkupil in mu omogočil šolanje.

Pozneje je bil član tajnega slovanofilskega Ciril-Metodovega bratstva v Kijevu. Pisal je v ukrajinskem jeziku in si prizadeval za neodvisnost svoje domovine, zato so ga preganjali in večkrat zaprli. Po vrnitvi iz pregnanstva je živel v Peterburgu in tam umrl. Danes ga vsi poznajo kot pesnika Ukrajine, čeprav se je najprej uveljavil kot slikar.

Bil je izrazit romantik, pozneje se je približal realizmu. Pisal je osebno izpovedno liriko, balade, lirsko-epske pesnitve in drame, v izgnanstvu pa tudi romane. Slovencem ga je med prvimi predstavil pesnik, dramatik in duhovnik Josip Abram - Trentar. Prevedel je njegovi glavni deli Kobzar in Hajdamaki ter ob izidu napisal obširno spremno besedo.

Pročelje rojstne hiše Josipa Abrama v Štanjelu kasita doprsna kipa Tarasa Ševčenka in Ambrama
Pročelje rojstne hiše Josipa Abrama v Štanjelu kasita doprsna kipa Tarasa Ševčenka in Ambrama © Občina Komen

Pročelje rojstne hiše Josipa Abrama v Štanjelu kasita doprsna kipa Tarasa Ševčenka in Ambrama. Na vrhu štanjelskega griča pa te dni plapolata slovenska in ukrajinska zastava.

 

Taras Ševčenko: Iz misli in domislic

Kaj si mi namenil, Bože!

Kakšno usodo izbral!

če že dobre sreče noče

Vsaj slabo bi mi dal.

Daj živeti srcu, peti,

Tvojo moč slaviti

Ter tvoj čudoviti svet

In ljudi ljubiti.

Ukrajinska zastava nad Štanjelom
Ukrajinska zastava nad Štanjelom © Občina Komen

Še nekaj utrinkov iz zgodovine današnjega dne

10. marca leta 1655 se je v Ljubljani rodil kronist in zgodovinar Janez Gregor Dolničar. Premožni starši so poskrbeli za njegovo šolanje ter potovanja po Nemčiji in Italiji. V Bologni doktoriral iz civilnega in cerkvenega prava. Zatem se je posvetil raziskovanju zgodovine. Med drugim je bil soustanovitelj in gonilna sila ljubljanske znanstvene družbe Academie Operosorum. Kot zgodovinar je največ pozornosti namenjal preteklosti rodnega mesta Ljubljane. Napisal je Zgodovino ljubljanske stolne cerkve v latinskem jeziku. Ob tristoletnici njene posvetitve je nadškof Uran povzel več podatkov iz te knjige, ki podrobno piše o načrtovanju in gradnjo stolnice.

Na današnji dan 1782 je v Ljubljano prispel papež Pij VI. V mestu je ostal 7 dni. Ustavil se je na poti na Dunaj, kamor je šel, da bi cesarja Jožefa II., prosvetljenega absolutista in starejšega sina Marije Terezije, odvrnil od posegov v cerkvene zadeve.

10. marca leta 1805 je v Ljubljani umrl šolnik jezikoslovec in prevajalec Svetega pisma Blaž Kumerdej. Izdal je prvo posvetno dvojezično berilo Vadenje za bati.

Leta 1943 so Nemci kot talca ustrelili duhovnika Izidorja Završnika. Ko so na pepelnico, 10. marca 1943, med jetniki izbirali talce in je bil kot deseti v vrsti izbran mlad fant Franc Žvan, se je Izidor Završnik, ki je stal poleg, ponudil namesto njega. Skupaj s štiriindvajsetimi jetniki je bil ustreljene na dvorišču mariborskih zaporov. Izidorja Završnika imenujemo tudi “slovenski” Maksimilijan Kolbe.

Na današnji dan leta 1989 je bilo ustanovljeno Slovensko krščansko socialno gibanje. 2. novembra 1989 se je preimenovalo v Slovenske krščanske demokrate.

Na današnji dan 2013 je v Buenos Airesu umrl pesnik publicist, urednik in kulturni delavec Tine Debeljak mlajši. Vrsto let je urejal Svobodno Slovenijo.

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Spominjamo se
Zaščita otroka v maternici (photo: Pixabay) Zaščita otroka v maternici (photo: Pixabay)

Za rešitev matere ni treba usmrtiti otroka

Zgodba hrvaške mamice, katere otroku so v 24. tednu nosečnosti odkrili tumor v glavi, ima zelo velik odmev v javnosti. Na Hrvaškem so ji splav zavrnili, opravila naj bi ga v Sloveniji.