Fantje pripravljajo hrano | (foto: )
20. Pustna iskrica bo pomagala Mozambiku
Dogodki | 24.02.2022, 14:10 Jure Sešek
V pogovoru z misijonarko s. Zvonko Mikec smo v Sobotni iskrici spoznali deželo, ki ji bomo skušali pomagati z letošnjim pustnim dobrim delom. Jutri bo namreč 20. Pustna Sobotna iskrica, ki bi rada nadaljevala pot dobrote, ki nas je, z darovi poslušalcev, v preteklosti vodila v Zambijo, na Madagaskar, v Etiopijo, Ugando, Burundi, pa v Kambodžo, Amazonijo, Ukrajino in drugam.
Ponosno hvaležni smo, ko se pogovarjamo z misijonarji, ki pričujejo o tem kako živijo šole, bolnišnice in socialni centri, pri katerih gradnji ali obnovi so sodelovali naši poslušalci. Neverjetna je njihova dobrota! To spoznavamo iz leta v leto in v dobra srca zaupamo tudi letos. Hvaležni smo za vsak dar, s katerim so misijonarji v minulih letih nekajkrat lažje pregnali lakoto, nahranili otroke v vrtcih in šolah, pomagali staršem, ki nimajo ničesar, da otroci niso bili lačni ...
Tudi v letošnjem namenu se skriva oboje: želja, da bi pregnali lakoto in zgradili večnamenski prostor, ki bi na misijonu v kraju Namaacha predstavljal varno zavetje za »družinsko mizo«, prostor za mnoge ostale dejavnosti, ki se na tem velikem misijonu odvijajo iz dneva dan.
Misijon je od glavnega mesta Maputo oddaljen osemdeset km. Leži tik ob meji z Južnoafriško republiko in kraljevino Svaziland, na planoti, osemsto metrov nad morjem. V kompleksu je šola s tisoč petsto učenci, vrtec, ki ga obiskuje dvesto otrok ter internat, kjer v času šolanja stanuje sto deklic. Večina je iz revnih, razbitih ali problematičnih družin, ki deklicam ne morejo omogočiti šolanja.
Sestra Zvonka je takole predstavila Mozambik: »Naša država je na jugu Afrike, ob obali. Zremo na Madagaskar. Mozambik je velika država, obsega področje veliko za osemintrideset Slovenij. Veselje naših ljudi prihaja iz življenja, v katerem se odrasli, posebej pa otroci, razveselijo najmanjših reči. Veseli so, da so lahko skupaj, da se lahko igrajo s sovrstniki, za radost ne potrebujejo plastičnih igrač in elektrike.«
Na misijon v Namaachi prihajajo otroci, ki so v večini s podeželja. Njihove hiše so najpogosteje zgrajene iz blata, pokrite s slamo. ponavadi imajo dva prostora, življenje pa se odvija »na vasi«, zunaj, pred hišami. Kraj v katerem je misijon, se zelo počasi razvija. Misijonarka pripoveduje: »Ko se ozrem po hribu ob misijonu, vidim kako počasi si družine gradijo novejše domove. Skromne hišice iz opeke, krite s pločevino, rastejo po več let, trije preprosti in povsem neopremljeni prostori lahko rastejo tudi do deset let. O vodi ali elektriki v takih domovanjih družin, ki imajo tradicionalno po pet, šest, sedem otrok, ne moremo govoriti. Revni so.«
Mozambik, posebej pa misijon Marije Pomočnice, ki ga vodijo sestre salezijanke bomo spoznavali tudi v prihodnjih dneh, ko se bomo bližali Pustni Sobotni iskrici. Ta bo jutri, v soboto, prek vabil v radijskem programu, med deveto in petnajsto uro zbirala sredstva, ki bodo, verjamemo, znova dokaz za dobra srca poslušalcev Radia Ognjišče. Hvala že vnaprej!
