Divji prašiči onemogočajo preživetje kraških kmetij | (foto: Domen Benčina)
AVDIO: Prenamnoženi divji prašiči povzročajo naravno katastrofo
Kmetijstvo Robert Božič
»Kmetijo sem prevzel pred štirimi leti. Se pa stanje glede škod po divjadi izrazito poslabšuje zadnjih 20 let. Spominjam se obdelanih njiv, polnih zelja, razne zelenjave, krompirja, valujočih pogledov na polja z žiti, koruze...«
»Velike škode so se začele pojavljati po letu 2000 in od takrat se stanje poslabšuje iz leta v leto in v zadnji zimi je pripeljalo do prave naravne katastrofe,« je v današnji nedeljski kmetijski oddaji povedal 27-letni Domen Benčina, ki vodi družinsko kmetijo Birtovih na Krasu.
Najprej brez krme, nato brez mleka in prihodkov, nato konec? Nujen je interventni zakon!
Kljub ograjevanju njiv, pridelava zelenjave, žit in krompirja ni več mogoča, saj jo prenamnožena populacija živali uniči. Kmetje so bili prisiljeni opustiti njivsko pridelavo in se preusmeriti v živinorejo. Zdaj pa so jih prenamnoženi divji prašiči potisnili ob zid: »Takih škod po prašičih ne pomnijo niti najstarejši vaščani, in tega ni zaslediti v nobenem pisnem in tudi ne ustnem izročilu.«
»Trenutno je največja škoda po divjih prašičih, ki poleg pridelka uničujejo tudi naše njive, travnike pašnike. Saniranje razritih njiv nam kmetom nalaga dodatno delo in stroške, zaradi naravnih omejitev (kraškega terena in plitvih tal) pa uničenih tal travnikov in pašnikov ne moremo več sanirati, naravna sanacija pa je dolgotrajna in kratkoročno to za nas pomeni propad, saj kmetija najprej ostane brez krme, posledično brez mleka in prihodkov, torej konec.«
Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora, v katerem je Domen Benčina - Birtov nanizal razloge in krivce za tako stanje ter predstavil prizadevanja tamkajšnjih kmetov za ureditev razmer in tudi svoje videnje nujnosti interventnega zakona, ki bi zagotovil uravnoteženost populacije.
Divji prašiči krivi za največ škod
Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije se ocenjena škoda po divjadi letno giblje med 400.000 in 800.000 evri, od leta do leta pa precej niha.
Na ZGS vodijo evidenco o vseh vrstah škod po divjadi, ki so bile prijavljene upravljavcem lovišč. Če škode niso bile prijavljene, kar se velikokrat v praksi dogaja, tudi niso ocenjene in vključene v statistiko..
Za lansko leto neuradni podatki kažejo, da je bilo zaradi škode po divjadi izplačanih za nekaj manj kot 718.000 evrov odškodnin, kar je drugi najvišji letni znesek od leta 2007 naprej.
Med povzročitelji škod pri divjadi močno prevladujejo divji prašiči in jelenjad. V obdobju 2011-2020 so divji prašiči po ocenjeni vrednosti povzročili 64 odstotkov vseh škod, jelenjad 32 odstotkov, vse ostale vrste divjadi pa skupno štiri odstotke.
KGZS: Škode niso samo v Pomurju ampak v velikem delu Slovenije
Po podatkih KGZS pa divji prašiči zadnja leta veliko škode povzročajo v velikem delu Slovenije in sicer na območju Primorskega , Zahodno visokokraškega, Pomurskega, Zasavskega in Kočevsko belokranjskega lovsko upravljavskega območja. Ker je populacija razširjena po celotni državi, prihaja do težav tudi na obrobju velikih mest in celo v naseljih.
V zadnjem desetletnem obdobju je po podatkih ZGS trend odvzema srnjadi v Sloveniji rahlo upadajoč, odvzem jelenjadi in divjega prašiča pa narašča.
