Quo vadis zvonovi? | (foto: Izidor Šček)
Gabriel Kavčič za Domovino: Nauk utišanih zvonov
Novice Robert Božič
Že prejšnjo nedeljo smo poročali, da so po odredbi tržaškega sodišča v Dolini pri Trstu zasegli zvonove v mogočnem zvoniku tamkajšnje župnije sv. Urha. Razlog za to naj bi bila tožba šestih krajanov, ki naj bi se navezovala tudi na peticijo vaščanov izpred let, ki trdijo, da zvonovi motijo javni red in mir, zlasti jutranje spanje.
Včeraj je Domovina objavila komentar Gabriela Kavčiča. Slednji bralce opozori na širši narodni kontekst dogajanja: »Za naše mlajše bralce mimogrede obudimo zgodovinski in narodnostni spomin, da vemo, o čem sploh govorimo. Kar se dogaja v Dolini, je pomembno za celo Slovenijo. Dolina je dandanašnji ujeta v "žepek" italijanske meje pod Trstom, zato je treba vselej poudarjati, da so to kraji slovenske Istre, ki že vse od podpisa mirovne pogodbe v Rapallu leta 1920 (s spremembami po drugi svetovni vojni) žal ostajajo v drugi državi. Skratka, kar se dogaja njim, se dogaja nam vsem.«
Nato pa Gabriel Kavčič presenetljivo opozori na »izgubljanje sporočila zvonov«:
»Eden od razlogov, da je do tega stanja prišlo, je nedvomno dejstvo, da niti katoličani, kaj šele neverni prebivalci naših krajev, ne razumejo več, čemu in kdaj cerkveni zvonovi pravzaprav bijejo. Ko enkrat ne poznaš več sporočila, se hitro zgodi, da slišiš samo še hrup. Po eni strani nam to govori, da bi bilo treba vsaj katoličane bolje podučiti o krščanski molitvi, ki jo najprej oznanjajo zvonovi; po drugi strani pa vidimo, da bi se bilo treba tudi »na vasi« bolj zavedati naraščajoče sekularizacije, ki pripomore svoj delež k nerazumevanju verske prakse zvonjenja.«
Kavčič pa opozori tudi na pravni vidik zgodbe:
»Namreč, ko je pravdni postopek sprožen, je možno vse, tudi ustavitev tistega, kar se nam je zdelo večno. Dolinski zvonovi, ki so bíli preko 1.000 let, so se gotovo približali nekakšnemu občutku večnosti in s tem prispevali k dremotni utvari, da se njihova prepoved nikakor ne more zgoditi. Pa se lahko, in s tem bo očitno treba računati. Normativi glasnosti naj namreč ne bi bili preseženi; evropska pravila pa zvonjenja ne opredeljujejo kot hrup. To pa lahko pomeni, da nas niti pravila in zakoni, ki naj bi bili branik pred samovoljo drugih in države, ne bodo več varovali.«
Vabljeni, da si na portalu Domovina preberete komentar v celoti!
