Slavi Košir
Jakob Čuk
Tanja Dominko
Tomaž Habe, skladatelj in glasbeni pedagog  (foto: Rok Mihevc)
Tomaž Habe, skladatelj in glasbeni pedagog | (foto: Rok Mihevc)

Tomaž Habe: V tem času posebne sivine iščimo, kje jo lahko prerežemo in ogledamo luč upanja.

25.12.2021, 18:00 Nataša Ličen

Tomaž Habe je skladatelj, dirigent, violinist, glasbeni pedagog, univerzitetni profesor, zborovodja, tudi pesnik. Njegov ustvarjalni opus je bogat in po zvrsteh širok. Študij kompozicije in dirigiranja je na Akademiji za glasbo v Ljubljani končal pred več kot pol stoletja in vse od takrat redno piše, sklada in prireja raznovrstno glasbo.

Je eden prvih pobudnikov in izvajalcev božičnih, novoletnih koncertov, dal je idejo za simfonične nastope na prostem, v naravi, vpet je v gledališča, muzikale, začel je uvajati tudi sakralne pesmi v repertoarje zunaj verskih prostorov, saj pravi, ne smemo ločevati pesmi po ozkih načelih svojih prepričanj, če gre za mojstrovino in dediščino, je to treba spoštovati.

Kako začeti pogovor s tako plodovitim ustvarjalcem, da ne bi zaobšli kakšnega področja njegovega dela? Pa smo začeli pri sodelovanju z našim radiem. Za enega od Gala koncertov Radia Ognjišče je Tomaž Habe pred leti priredil več skladb. Občasno tudi posluša naš radijski program in pozdravlja predvsem čustveno glasbo, ki je je na našem radiu veliko, ker mu je ta še posebej blizu.

Vzgoja, pripadnost slovenstvu. Božič je del slovenstva in to mi je zelo blizu. Obenem pa sem tudi rojen v rojstni hiši, v kateri je deloval Belar. Čutim se zelo povezanega v tem.

»Brez glasbe ta čas ne bi tako intenzivno zaživel. Še bolj sem se s to zvrstjo glasbe seznanil v času Franceta Gačnika iz Stranj, s katerim sva prijateljevala, ki je uvedel v bogoslužje zabavni ansambel, jaz sem v njem takrat igral violino in to so bili nepozabni božiči, vse povezano z glasbo.«

Zgoščenka »Zimski večer« z godalnim koncertom in harfo, je zadnje delo skladatelja Tomaža Habeta, v sodelovanju z zasedbo Katrinas, v obogatitev prazničnega časa. »Vzemimo si«, nas spodbuja Tomaž Habe, »tudi trenutke, ko samo poslušamo glasbo, brez ostalih motečih zvokov.«

»Oče je bil glasbeni pedagog in je vplival name, toda ključna je bila moja mama, ki je igrala citre, harmoniko in povsem po posluhu je sedla tudi h klavirju. Po mamini liniji so imeli glasbeni talent in ta je prešel name.

Z glasbo občutno lahko prispevamo k razvoju otrokove osebnosti. Veliko pesmi sem ustvaril ob otrocih, ki sem jih poznal. Vedno mi je bila blizu otroška duša.

»Pri ustvarjanju za otroke smo ritmično in melodično omejeni. Prilagoditi se je treba otroku, da lahko pesem zapoje. Želel sem ob pesmici tudi ustvariti posebno vzdušje. Spremljava podkrepi izraz pesmice, na tem področju sem tudi najbolj konstantno ustvarjal, ker v času svojega pedagoškega delovanja za večja dela sploh ni bilo časa. Učil sem tudi po 35 ur tedensko in imel ob tem orkester ter vodil več zborov, enostavno ni bilo časa za komponiranje. Izšlo je že dvanajst zbirk otroških pesmi. Treba je ohraniti v sebi vedno to otroško iskanje, nikoli ne smemo obstati in si reči, zdaj sem pa nekaj dosegel in lahko na tem zaspim, to ne gre

 

Zgoščenka Zimski večer z godalnim kvartetom Feniks in harfo ter zasedbo Katrinas
Zgoščenka Zimski večer z godalnim kvartetom Feniks in harfo ter zasedbo Katrinas © IŠ

Godala in človeški glas so najbližje prazničnemu razpoloženju, ko gremo lahko globlje v svoje svetove doživljanja, je v pogovoru razlagal Tomaž Habe. Je že kar velik opus skladb, za katere je napisal tudi besedilo, včasih povsem iz nuje, ker je želel, da bi se pelo v slovenščini. Poiskal je zvočne vokale, ki so ustrezali izvirniku.

Naj bodo še tako veliki prijatelji, na koncu nam ostane le družinsko okolje. V to vlagajmo, gradimo povezovanje, to je za vse pomembno. Posebej v tem času koprene, sivine. Iskati, kje jo lahko prerežemo in najdemo luč upanja.

»Navdihi lahko dolgo trajajajo, ko brusiš v sebi izhodiščno idejo. Je pa prvi navdih najpomembnejši. Pogosto si na sprehodu brundam in in premlevam. Ko se nato usedem za mizo, pa se začne delo in brušenje.
»Ko upanje izgubimo, na nek način umremo. Navezan sem na dom in na slovenski prostor. Tujina me ni zvabila, pa sem imel možnost delovati zunaj. Vedno mora človek iskati nove rešitve in nove možnosti ter ne zatajiti samega sebe. Po svoj sem staromoden tudi v kompoziciji, hči Katarina mi večkrat reče, pusti to, ostani v melodiki, tu si močan, v melodiji in komponiraj kot znaš

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Naš gost
p. Branko Cestnik (photo: Izidor Šček) p. Branko Cestnik (photo: Izidor Šček)

»Napad na korita je uspel.«

Zgodil se je končni razplet velike ofenzive slovenskega levega meščanskega razreda na vse možne pozicije. Desna opcija je izgubila vse volitve, levica ima zdaj absolutno oblast. Kako je to slabo ...