Ptičja gripa: Stanje v EU je kar dramatično

Svetovalnica 22. 12. 2021, 09:24 Mirjam Judež

Zimski meseci, ki so med drugim povezani tudi s selitvami nekaterih vrst ptic, so zadnja leta zaznamovani tudi s pojavom ptičje gripe. Tej bolezni, predvsem pa, kako pred njo zavarovati domačo perutnino, je bila namenjena tokratna Svetovalnica. Bolezen se je namreč že jeseni pojavila v Franciji, v zadnjih tednih pa tudi v Nemčiji in sosednji Italiji.

Naša gostja je bila mag. Breda Hrovatin, vodja sektorja za zdravje in dobrobit živali na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. »Stanje v Evropi je kar dramatično. V Nemčiji je največ primerov pri divjih pticah, v Italiji pri domači perutnini. Bolezen je tudi na Madžarskem, Hrvaškem, torej v naši bližini in temu primerno moramo ravnati tudi pri nas.« Pogovor je vodil Robert Božič.

Ptičja gripa prinaša veliko gospodarsko škodo

»Virus prenašajo divje in domače ptice s stikom. Prenašajo se tudi preko izločkov, izcedkov in z iztrebki. Lahko se prenaša tudi s prevoznimi sredstvi, obleko, obutvijo, preko mehanskega prenosa, zato obstaja precejšnja nevarnost za pojav bolezni v Sloveniji, ker je Italija, kjer imajo prijavljenih 154 primerov ptičje gripe, tako blizu. Prenašajo jo tudi divje ptice. Te imajo svoje selitvene poti in ne moremo vedeti, katera je okužena. Če pride do bolezni v rejah perutnine (gre za bolezen, za katero ni zdravila), je pogin velik in je treba vse ptice v tej reji uničiti. Po odstranitvi živali je zelo pomembno dobro čiščenje, razkuževanje in primeren čas (vsaj en mesec) do ponovne vselitve.«

Ljudje naj ne hranijo in se ne dotikajo divjih ptic ob jezerih in drugih vodah

»Aviarna influenca je zelo nalezljiva, agresivna virusna bolezen, ki se hitro širi v populaciji. Divje ptice (labodi, galebi) ne zbolijo v tako velikem številu in tudi ne poginejo tako množično kot domača perutnina (race, gosi, kokoši, prepelice ... ) Visok pogin, zmanjšana ječnost in nesnost so gotovo prvi znaki, ki jih lahko rejec opazi in tudi glavni simptomi. Klinične znake pri divjih pticah težko ali sploh ne opazimo, ker divje ptice v naravi poginjajo tako ali drugače, ni nujno, da je za to vedno kriv kakšen virus. Priporočamo, da ljudje ne hranijo divjih ptic na jezerih, rekah, da so čim manj v stiku z njimi in da se bolnih, poginulih živali ne dotikajo ali hodijo z istim obuvalom med domačo perutnino, ker lahko s kontaminirano obleko, obutvijo lahko prinesemo bolezen v reje perutnine.«

Iztrebki divjih ptic, ki preletavajo, ne smejo priti v stik z domačo perutnino, njihovo krmo in vodo

»Naše priporočilo je, da se perutnina zapira, v kolikor je zunaj, da se postavi krmo in vodo noter ali pod kak nadstrešek, da ne more priti v stik z iztrebki divjih ptic. V letošnjem letu to še ni obvezno, zaenkrat je to priporočilo. Želimo, da se rejci zavedajo, kje je največja možnost prenosa, da to nekako sami regulirajo in biovarnostni ukrepi, o katerih bomo še govorili. «

Biovarnostni ukrepi

»Biovarnostni ukrepi so zelo pomemben faktor pri vseh boleznih. Eden najbolj poznanih je razkuževalna bariera na vhodu v rejo (posoda z razkužilom). Vsak, ki gre v hlev, stopi v to posodo, razkuži to obutev, ker s tem lahko preprečimo prenos bolezni iz reje v rejo. Pomembno je tudi preobuvanje, preoblačenje. Izpostaviti je treba tudi to, da ne puščamo v svoje reje ljudi, ki tam ne delajo, obiskovalcev, če pa že, naj se prej preobujejo in razkužijo.«

Znaki ptičje gripe

»Znaki ptičje gripe: zmanjšana poraba vode in krme, manjša nesnost, če začne perutnina poginjati, če opazimo pri pticah ravnodušnost, nasršenost perja, kihanje, kašljanje (virus lahko prizadene respiratorni, prebavni sistem), lahko pride tudi do živčnih motenj, edema podkožja glave, cianoze kože v področju glave in na nogah ... To so klinični znaki, najbolj signifikanten pa je gotovo pogin. Rejci, ki opazijo spremembe zdravstvenega stanja v svoji reji, naj takoj pokličejo veterinarja in povejo, da gre za sum na aviarno influenco, on bo potem obveščal naprej. Dežurna številka za veterinarje je na voljo 24 ur na dan vsak dan. Zakaj je to tako pomembno? Prej bomo vedeli, prej bomo lahko ukrepali in manjša možnost je, da bomo imeli več rej okuženih. Hitro prijavljanje je izjemnega pomena.«

Rejci naj ob znakih bolezni takoj pokličejo veterinarja in povejo, da gre za sum na aviarno influenco. Dežurna številka za veterinarje je na voljo 24 ur na dan vsak dan.

Prenos bolezni z mesom ni dokazan

»Če bi bila žival pred zakolom okužena, prenos s samim mesom ni dokazan. Moramo pa pri mesu upoštevati vsa druga priporočila: dobro prekuhavanje, higiena, menjavanje nožev, ampak to ne velja samo za aviarno influenco, ampak tudi za salmonelo ... Sicer pa morajo iti ptice, ki niso poginile, v neškodljivo uničenje. Tega mesa ne smemo prodajati.«