Mateja F. Novljan
Andrej Novljan
Marjana Debevec
Slovenski paviljon na svetovni razstavi EXPO v Dubaju (foto: spirit.si)
Slovenski paviljon na svetovni razstavi EXPO v Dubaju | (foto: spirit.si)

Kako poslovno močni smo v Sloveniji?

16.12.2021, 18:00 Nataša Ličen

Slovenci smo individualisti, zato moramo spodbujati, da bi delovali bolj teamsko, v skupinah. Inovacijskega potenciala je veliko in to je velik kapital Slovenije, ki se ga moramo naučiti dobro vnovčiti. Delamo za podjetništvo, je v pogovoru za Via positivo na Radiu Ognjišče dejal direktor javne agencije Spirit. Vizija je predstavljati slovensko gospodarstvo v najboljši možni luči.

Zaupajmo si. Kot narod se nimamo česa bati ali sramovati, večkrat se pohvalimo in si povejmo, v čem smo dobri, pogovarjajmo se in se povezujmo.

V Via positivi smo se pogovarjali z direktorjem javne agencije Spirit Slovenija, dr. Tomažem Kostanjevcem: »Svoje delovno mesto jemljem kot posebno poslanstvo, kot vizijo, ki postavlja slovensko podjetništvo v svetovni okvir, in še preko naše javne agencije se v svet podjetništva razdeli veliko sredstev. Mnenj je veliko in doživim seveda tudi kakšen osebni napad, ampak verjamem, da bomo s pozitivnim mišljenjem zmagali. Medijski prostor je zelo nastrojen. Ko se pojavi kakšna laž, niti ne podvomimo vanjo, kaj šele da bi preverili izrečeno ali zapisano. Ne smemo brez pomislekov vsega jemati na prvo žogo, to nas razdvaja in tega je preveč. Naj bo več kritične mase, državotvornih in pozitivnih idej, tako bomo lažje premagali krizo, tudi duhovno, ki jo je čutiti med nami ta trenutek.«

Dr. Tomaž Kostanjevec, direktor javne agencije Spirit
Dr. Tomaž Kostanjevec, direktor javne agencije Spirit © spirit.si

»Delamo za podjetništvo. Naša vizija je predstavljati slovensko gospodarstvo v najboljši možni luči. Prav gospodarstvo je prebojna, pozitivna zgodba, ki ne igra na dnevne in letne plane, ampak se povezuje. Slovenci imamo neko specifičnost, malenkost bolj kot drugi narodi se zdi smo privoščljivi. Toda v podjetništvu se tudi to vse bolj briše. Na globalnem trgu ne zmoremo zadovoljiti vseh želja svetovnega trga, smo pa v določenih nišah zelo dobri. Prav svetovna razstava EXPO je pokazala, da smo zaželjen sogovornik in je slovensko podjetništvo zanimivo za skupne posle. V prihodnosti moramo občutek podjetniške logike izpostavljati pri mladih, da ne bodo odnehali ob padcih, ampak bodo zmogli po neuspehu vedno nadaljevati in jim prvi poraz ne bo odvzel moči.«


Les je priložnost. Iz lesa imamo veliko izjemnih izdelkov. So dodana vrednost, ki jo lahko zelo dobro izrabimo, tudi za znižanje ogličnega odtisa. To je material, s katerim rastemo.

»Na področju digitalizacije smo sicer pod evropskim povprečjem, tu nas čaka še veliko dela. Prednost je, da hitro napredujemo, tudi z opolnomočenjem podjetnikov. Predvsem na področju proizvodnje lesne industrije smo v Sloveniji na visoki ravni, pri prehodu na zeleno imamo kar nekaj podjetij, ki so v svetovni špici. Prehod v krožno bo v Sloveniji v naslednjih letih prav tako lahko velika konkurenčna prednost, če bomo seveda znali in zmogli ta val dovolj hitro ujeti in iti z njim naprej.«

Osrednji gospodarski projekt v času predsedovanja Slovenije Svetu EU Digitalno središče SlovenijeTehnologija za ljudi se z iztekom leta zaključuje. V stičišču slovenskega razvoja in gospodarskega napredka se je od julija do konec novembra slovenski in mednarodni javnosti predstavilo 124 podjetij, v tem času je središče nagovorilo več kot 300.000 posameznikov, zabeleženih pa je bilo kar 58.000 obiskov na lokaciji v ljubljanskem BTC Cityju in v virtualnem delu. Izjemno sodelovanje so povzeli v rdeči niti Začne se z idejo – živi z ljudmi! V srednješolskih ustanovah je veliko interesa za širjenje podjetniškega razmišljanja, kjer spodbujajo mlade k pridobivanju znanja za uspešno predstavitev svoje ideje v prihodnje.

Stiki z znanjem in s poklici prihodnosti
Stiki z znanjem in s poklici prihodnosti © dss

Do konca leta se bo v Digitalnem središču Slovenije zvrstilo 140 dogodkov, namenjenih strokovni kot tudi širši javnosti, saj želijo z različnimi delavnicami nove tehnologije približati prav vsem generacijam in tako pomembno prispevati h krepitvi digitalnih kompetenc v Sloveniji. Mlade pa navduševati za tehnične poklice, inženirske karierne poti, znanja s področja digitalizacije, tudi robotike in sodobnih tehnologij ter za razvijanje bolj usmerjenih, specifičnih kompetenc, ki jih tako imenovane »tovarne prihodnosti« potrebujejo.«

Tudi na področju vesoljske tehnologije smo prepoznavni in imamo prebojno tehnologijoo. Naravi znamo pomagati, znamo spremljati okolje, v katerem živimo, z geostacionarnimi sateliti. Slovenija je v to kar močno vpeta. Koraki, ki jih delamo na tem področju so za tako majhen narod izjemni.

V pogovoru smo se z dr. Tomažem Kostanjevcem pogovarjali tudi o dogajanju ter odzivih na svetovni razstavi v Dubaju, na EXPU. »V naš pavilijon prihajajo svetovno znani podjetniki, ki spoznavajo slovensko okolje, smo vhod v 500 milijonski trg, z neposredno povezavo do morja, z železniško povezavo do Baltskih držav. Imamo potenciale, ki jih moramo izkoristiti v prihodnosti.«

Če želimo uspešno nastopiti na mednarodnem trgu, se je treba svetu predstaviti z digitalnim zapisom.

»Določeni segmenti robotike, področje novih lažjih materialov, tuje neposredne investicije, veliko je odprtih možnosti. Tudi skozi blagovno znamko »I feel Slovenija«, čutim Slovenijo, smo dosegli dober odmev, po desetletju njene vpeljave dobivamo zdaj prve povratne rezultate. Naša agencija je letos pristopila k močni mednarodni promociji, zraven katere predstavljamo tudi našo gospodarsko zgodbo Green is smart, ki sovpada k načrtom za okrevanje. Zeleno je zgodba prihodnosti, vlagati torej v trajnost, v inovativnosti iskati priložnosti preboja na širši trg ter s tem graditi blagostanje.«

Robot Yaskawe Slovenija
Robot Yaskawe Slovenija © dss

»Zelo je pomembno, da se mladi prepoznajo v vlogi inženirja, programerja ali tehnika v svetu novih tehnologij. Kot uporabniki ali kot soustvarjalci. Tehnični poklici so poklici prihodnosti, predvsem v povezavi s programiranjem, torej z IT znanji. Zato v Digitalnem središču Slovenije tudi sodelujemo z robotom, da mladi sploh dobijo predstavo, kaj to je in kje se morda prepoznajo kot prihodnji kader tudi na eni od naših lokacij,« je dejal iz podjetja Yaskawa dr. Hubert Kosler. Dodal je, da veliko delajo tudi na področju čiste, zelene energije, katere vse večji porabniki smo, ravnokar zdaj postavljajo v sklopu enega od svojih programov tudi generatorje za vetrne elektrarne in tu vstopajo na polje zelene energije. Da bi podprli naš odnos do okolja, do rabe in hrambe energije, tudi v Sloveniji, v Kočevju ravnokar odpirajo prav posebno elektrarno, največjo v tej regiji.

Prisluhnite še pogovoru z dr. Igorjem Kovačem

Rok Gregorčič, Tadej Pagon, Janez Pavel Šuštar, Janez Meglen (photo: Rok Mihevc) Rok Gregorčič, Tadej Pagon, Janez Pavel Šuštar, Janez Meglen (photo: Rok Mihevc)

Cerkev v Sloveniji dobila štiri nove duhovnike

»Vsak nov duhovnik je za Cerkev vir veselja in znamenje upanja, da nam Gospod daje duhovnih poklicev in da so še tisti, ki slišijo Božje povabilo in nanj odgovorijo,« pravi predsednik Slovenske ...

Nuncij Jean-Marie Speich (photo: Rok Mihevc) Nuncij Jean-Marie Speich (photo: Rok Mihevc)

Nuncij Speich: Slovenija je presegla samo sebe

Apostolski nuncij Jean Marie Speich je ob 30-letnici vzpostavitve diplomatskih odnosov med Svetim sedežem in Republiko Slovenijo sinoči sprejel diplomatski zbor, predstavnike države, Cerkva in ...

Novi predsednik vlade Robert Golob (photo: Nebojša Tejić, STA) Novi predsednik vlade Robert Golob (photo: Nebojša Tejić, STA)

Golobov kalifat

Težko sem prebiral knjigo, ki opisuje trpljenje maloštevilnih kristjanov v Iraku, Siriji in okolici. Težko pa zato, ker je bilo mučno brati opis mučenj. Najprej so zahtevali, da so kristjani ...

Novomašniki 2022 (photo: Rok Mihevc) Novomašniki 2022 (photo: Rok Mihevc)

To so letošnji novomašniki

V Sloveniji imamo letos štiri novomašnike, trije so iz ljubljanske nadškofije, eden pa iz novomeške škofije. To so: Janez Pavel Šuštar, Rok Gregorčič, Tadej Pagon in Janez Meglen. Kako so slišali ...