Kajetan Gantar in Mirko Cuderman prejemnika Prešernove nagrade

Slovenija | 03.12.2021, 12:52 Rok Mihevc

Prešernovi nagradi za življenjsko delo prejmeta klasični filolog in prevajalec Kajetan Gantar ter muzikolog in dirigent Mirko Cuderman. Upravni odbor Prešernovega sklada je prvemu pripisal neprecenljiv prispevek k slovenskemu poznavanju antične književnosti in filozofije. Drugi je temeljno zaznamoval slovensko zborovsko glasbo zadnjih desetletij.

Nagrado Prešernovega sklada leta 2022 pa prejmejo naslednji ustvarjalci: pesnica in pisateljica Anja Štefan za literarno ustvarjalnost v zadnjih treh letih, posebej za zbirko pravljic Tristo zajcev, za pesniško zbirko Imam zelene čeveljčke in avtorsko pravljico Zajčkova hišica, dramska igralka Jette Ostan Vejrup za več premiernih vlog v zadnjih treh letih, skladatelj Damijan Močnik za ustvarjalni opus vokalne in vokalno-instrumentalne glasbe v zadnjih treh letih, sopranistka Andreja Zakonjšek Krt za vlogo Ameline v Verdijevem Simonu Buccangri in vlogo Marguerite v Gounodovem Faustu, slikar Dušan Kirbiš za razstavo O izvoru podob v Galeriji mesta Ptuj, režiserka ter avtorica animiranih filmov Špela Čadež za režijo animiranega filma Steakhouse.

Dr. Kajetana Gantarja smo gostili v oddaji Naš gost ter oddaji Od slike do besede, delo dr. Mirka Cudermana pa smo predstavili v oddaji O klasiki drugače.

 

Obrazložitev nagrade za dr. Kajetana Gantarja

Akademik Kajetan Gantar, klasični filolog svetovnega ugleda, eden ključnih slovenskih intelektualcev svoje generacije, avtor dveh avtobiografskih knjig (Utrinki ugaslih sanj, Zasilni pristanek), se v slovensko kulturno zgodovino zapisuje z veličastnim prevajalskim opusom. Kot prevajalec sodi med naše najpomembnejše, med tiste, ki si niso le požrtvovalno naložili posredniške in razlagalske naloge, temveč jim je bilo dano to nalogo opravljati z umetniškim čutom, s posluhom za slogovne razpone in odtenke izvirnih besedil, predvsem pa z neomajno jezikovno samozavestjo, z vero v izrazno moč slovenščine.

Prispevek Kajetana Gantarja k slovenskemu poznavanju antične književnosti in filozofije je neprecenljiv. Dolgujemo mu prevode Homerja (izbor iz Odiseje), Hezioda (Teogonija, Dela in dnevi), Pindarja, Sapfo, Ajshila (Uklenjeni Prometej, Peržani), Sofokla (Antigona, Kralj Ojdip, Elektra), Evripida (Ifigenija v Avlidi), Aristotela (Poetika, Nikomahova etika), Teofrasta, Teokrita (Idile), Plutarha, Prokopija, Plavta (Hišni strah, Komedija o loncu), Terencija, Katula, Propercija, Horacija, Ovidija (izbor iz Metamorfoz), Psevdo-Longina (O vzvišenem), več svetopisemskih knjig ...

Za antologijo in prevod Rimske lirike je l. 1969 prejel Sovretovo nagrado, za prevod dveh Plavtovih komedij pa l. 1972 nagrado Prešernovega sklada.

K večini svojih prevodov je napisal obširne spremne študije, prav tako k nekaterim starejšim prevodom Antona Sovreta, ki jih je z diskretnimi, a učinkovitimi posegi približal sodobnemu bralcu in so po njegovi zaslugi še vedno berljivi.

Modernost, ki jo odsevajo ti spoštljivi, a odločni posegi, pride še toliko bolj do izraza v Gantarjevih lastnih prevodih. Antika, kot jo spoznavamo skozi te poslovenitve, ni prevlečena s patino, nima enotne govorice, vedno enakega glasu, ampak nam govori v različnih slogih, bobneče ali potihem, od daleč ali zelo od blizu, s filozofsko preciznostjo ali z realistično neposrednostjo. Skozi prevode Kajetana Gantarja se nam antična književnost ne kaže kot zgodovinska kurioziteta, niti ne kot zakopani temelj naše kulture, temveč kot nekaj svežega in navdihujočega. Prevajalčev prožni duh nam je ustvaril klasično tradicijo, ki bo, kot vsaka prava klasika, dolgo ohranila živost.

Menimo, da si akademik prof.dr. Kajetan Gantar za svoj prispevek k slovenski kulturi, katerega jedro predstavlja prevajalski opus, zasluži Prešernovo nagrado za življenjsko delo.

Obrazložitev nagrade za dr. Mirka Cudermana

Dr. Mirko Cuderman je s svojim poustvarjalnim, muzikološkim, pedagoškim in organizacijskim delom temeljno zaznamoval slovensko (zborovsko) glasbo zadnjih desetletij. Po študiju teologije in duhovniškem posvečenju je na Dunaju zaključil še študij cerkvene glasbe ter muzikologije. Leta 1968 je ustanovil sloviti zbor Consortium musicum, ki se je oblikoval v enega najvidnejših pevskih ansamblov pri nas. Praktično edini pri nas se je posvečal tudi izvedbam večjih najzahtevnejših vokalno-instrumentalnih del ter sodeloval z najrazličnejšimi priznanimi dirigenti in orkestri. Dr. Cuderman je z zborom posnel priljubljeno zbirko 23 plošč Musica sacra Slovenica, ki predstavlja prvo celovito predstavitev slovenske cerkvene glasbe. V času, nenaklonjenem tovrstnim projekt, je pomenila nespregledljiv umetniški in kulturni dosežek.

Leta 1984 je dr. Cuderman prevzel vodenje Komornega zbora RTV, ki je pod njegovim vodstvom dosegel novo kakovostno raven, s sistematičnim snemanjem slovenskih zborovskih skladb pa pomembno razširil repertoar. Dr. Cuderman je bil leta 1991 glavni pobudnik za ustanovitev Slovenskega komornega zbora, našega edinega tovrstnega poklicnega sestava. Zbor je umetniško vodil in bil njegov programski direktor vse do upokojitve leta 2009. Posebnega pomena je bil projekt snemanja slovenske zborovske ustvarjalnosti, predstavljen v dveh monumentalnih antologijah. V zbirki Musica sacra Slovenica je na 33 ploščah zajet pregled slovenske duhovne zborovske glasbe, v zbirki Slovenska zborovska glasba pa je na 55 ploščah predstavljen izbor slovenske posvetne zborovske glasbe. Med poustvarjalnimi uspehi dr. Cudermana ne gre spregledati tudi dolgoletnega uspešnega vodstva Slovenskega okteta (2000–2008).


Umetniško delovanje dr. Cudermana zaznamujejo premišljen poustvarjalni pristop, estetsko izčiščena interpretacija, skrbna izvedba, muzikalna občutljivost, muzikološka kritična presoja virov, izjemno poglobljeno poznavanje repertoarja in gigantska energija. S tem je dr. Cuderman slovensko zborovsko poustvarjanje, z njim pa slovensko glasbo in kulturo nasploh dvignil na primerljivo mednarodno raven in jo nedvomno neizbrisno zaznamoval.