Čemur ne rečete "NE", ste rekli "DA"! - Kaj pa je vam najpomembnejše?

Oddaje | 16.11.2021, 17:25 Tadej Sadar

Ste že kdaj opazili, da: • so vaše moči preveč razpršene? • ste preobremenjeni in neizkoriščeni hkrati? • ste nenehno zaposleni, a nikoli ne naredite dovolj?

Greg McKeown je razsvetljenje doživel, ko je bil zaradi sestanka primoran v porodnišnici pustili ženo z majhnim otrokom. »Naučil sem se pomembne lekcije,« pravi: »Če si v življenju sam ne določiš prioritet, ti jih bo nekdo drug.« Začel je preučevati, zakaj se ljudje odločamo tako kot se in začel svetovati ljudem, ki jih pritisk na koncu zlomi. Svetovanje poimenuje Esencializem, govori o preprostih stvareh, predvsem pa o tem, da se moramo naučiti sprejemati odločitve in velikokrat reči 'ne', za to, da bomo lahko uresničili tisto, kar je najbolj bistveno, saj bomo s tem uresničili tisto kar je najbolj naše, smisel našega bivanja. Knjiga z naslovom OSREDOTOČENOST NA BISTVO (izšla je pri založbi UČILA) je postala uspešnica časopisa New York Times in je prodana v več kot milijon izvodih. Nekaj odlomkov iz knjige smo predstavili v oddaji Sol in luč.

Bistvo esencializma ni tem, da poskušamo narediti več stvari, temveč da naredimo prave stvari. Ne pomeni niti, da delamo manj samo zaradi manj. Pri esencializmu je pomembno, da čim modreje izkoristimo čas in energijo, da delamo najboljše in največ prispevamo k temu, kar je bistveno.

Kaj me globoko navdihuje?

Esencializem je pot, ki temelji na nadzoru nad lastnimi odločitvami in prinaša višjo raven uspeha in smisla. To je pot, kjer uživamo na potovanju in ne samo na cilju. V zadnjem desetletju opažamo, da imamo čedalje več izbire. A celo sredi tega ali pa prav zaradi tega ne vidimo več jasno, kaj je resnično pomembno. Po svoje na odločanje nismo pripravljeni, ker imamo prvič v zgodovini toliko izbire, da presega našo sposobnost odločanja. Ne znamo več razlikovati, kaj je pomembno in kaj ni. Psihologi temu pravijo 'odločitvena utrujenost': več odločitev ko moramo sprejeti, slabše so. Zaradi tehnologije danes lažje delimo mnenje z drugimi, drugi pa nam lažje solijo pamet, čemu bi se morali posvečati.
A če poskušamo početi in imeti vse, moramo sklepati kompromise, ki se približuje meji tistega, česar ne bi nikoli zavestno vključili v prvotno strategijo. Če se načrtno in namerno ne odločamo, čemu bomo posvetili energijo in čas, bodo drugi odločali namesto nas in že kmalu ne bomo več vedeli, kaj je resnično bistveno in pomembno. Odločamo lahko sami ali dopustimo, da nam življenje določajo načrti drugih ljudi.

Nekoč je avstralska medicinska sestra Bronnie Ware, ki je umirajoče spremljala zadnjih dvanajst mesecev življenja, beležila, kaj so najpogosteje obžalovali. Na vrhu seznama je bilo: "Ko bi bil vsaj dovolj pogumen, da bi živel po svoje, namesto da sem živel tako, kot so od mene pričakovali drugi!"

Se še spomnite, kako se je dolgočasiti?

Pri razločevanju vam lahko pomagajo naslednja vprašanja: »Kaj me globoko navdihuje?, "V čem sem posebno dober? in "Kaj bi pomembno koristilo svetu?". Ne iščemo kupa dobrih stvari, ki jih lahko storimo. Iščemo nekaj, k čemur bi lahko največ prispevali: pravo stvar na pravi način ob pravem času. Veliko nas govori 'da', ker hočemo ustreči drugim in narediti nekaj koristnega. A morda bomo največ prispevali, če bomo rekli 'ne'. Nebistveno lahko izločimo, če 'ne' rečemo nekomu. In to pogosto. Kar je sicer v nasprotju s pričakovanji družbe. Zato moramo biti pogumni in sočutni hkrati. Za izločanje nebistvenega tako ne potrebujemo le miselne discipline, temveč tudi čustveno, da se ne uklonimo pritiskom družbe.

Neki vodja pri Twitterju me je nekoč vprašal: "Se še spomnite, kako se je dolgočasiti? Tega ni več." Prav ima: če ste pred komaj nekaj leti zaradi zamude letala obtičali na letališču ali v čakalnici čakali na sprejem pri zdravniku, ste verjetno samo sedeli, strmeli v prazno in se dolgočasili. Toda danes so že vsi - na letališču ali v čakalnici - prilepljeni na elektronsko napravo. Seveda se nihče ne mara dolgočasiti. A s tem, ko smo se znebili možnosti dolgočasenja, smo izgubili tudi čas, ki smo ga lahko izkoristili za razmišljanje in premlevanje.

Nagonsko vemo, da ne moremo raziskati vsake informacije, na katero v življenju naletimo. Da v poplavi različnih, pogosto tudi nasprotujočih si dejstev, možnosti in mnenj, ki se nenehno tepejo za našo pozornost, izluščimo bistvo, moramo znati vse informacije disciplinirano pregledati in precediti.

Lep primer razločevanja tega kar je pomembno in potrebno, predstavlja čiščenje omare. Znebiti se starih cunj namreč ni tako preprosto kot se zdi na prvi pogled. Raziskave dokazujejo, da tisto, kar imamo, cenimo bolj, kot je v resnici vredno, zato se tega tudi težje znebimo. Še težje kot pri starih oblekah, pa je pri odločanju kaj je pomembno v življenju. Ne pozabite, da kadarkoli nebistvenemu ne rečete 'ne', temu že samodejno rečete 'da'. Ko ste dovolj raziskali vse možnosti, se ne bi smeli vprašati: "Katerim prioritetam na seznamu, ki se prekrivajo, naj rečem 'da'?, temveč si zastavite bistveno vprašanje: "Katerim boste rekli 'ne'? S tem vprašanjem boste razkrili, kaj je v resnici pomembno - dragoceno jasnost, ki jo potrebujete za pravi preboj v poklicnem in zasebnem življenju.