Jordan Peterson: Nova knjiga. »Onkraj reda, še 12 pravil za življenje«

Oddaje | 11.05.2021, 17:20 Tadej Sadar

Čeprav ni iskal slave, je postal svetovno znan. Čeprav ni iskal borbe, je vendar iz vsakega soočenja izšel kot zmagovalec. Jordan Peterson je ime, ki nam riše zemljevide sodobnega sveta in razlaga tista pravila življenja, ki so nespremenljiva. Pred kratkim je izšla njegova nova knjiga z naslovom "Onkraj reda" in v tokratni oddaji Sol in luč smo predstavili 11-to poglavje.

Če je s prvo knjigo - 12 pravil za življenje - priznani klinični psiholog Jordan Peterson govoril predvsem o redu, pa v novi knjigi (izšla je pri založbi Družina), ki je nekakšno nadaljevanje, piše o ravnotežju med redom in kaosom, saj kot pravi, je preveč varnosti – nevarno. Medtem ko nas kaos ogroža s slutnjo nestabilnosti in tesnobe, nas lahko red, če je pretiran, otopi, da se odpovemo radovednosti, kreativnosti, življenjski energiji in se podredimo. V oddaji smo objavili tudi avtorjevo napoved njegove nove knjige, v nadaljevanju pa objavljamo nekaj odlomkov iz 11-tega poglavja.

 

Konservativci so nujni za ohranjanje stvari, kot so... Liberalci, nasprotno, so nujni za spreminjanje stvari, ko te ne delujejo več.

 

Dve prvini (hudobna in dobra narava) obstajata druga ob drugi. Celo tako je, da prva brez slednje ne bi mogla obstajati. Ti prvini obstoja se v naši domišljiji izražata v posebni obliki. Kraljica, boginja uničenja in smrti; druga je njen nasprotni pozitivni pol, pravljična dobra vila, ljubeča mati, ki z neskončno skrbnostjo pazi na svoj nemočni zarod.

Da bi živeli pravilno, se morate seznaniti z obema tema likoma. Če ste otrok in vas vaša mati zlorablja, poznate samo zlobno kraljico in ste strti zaradi odsotnosti ljubezni, ohromljeni zaradi pomanjkanja pozornosti in samovoljno podvrženi strahu, bolečini in agresivnosti. To ni dober način za življenje in v takih razmerah je zelo težko odrasti v funkcionalno in sposobno osebo brez nezaupanja, sovraštva in želje, recimo, po maščevanju. Najti morate nekoga, ki bo igral vlogo dobronamerne kraljice: prijateljico, sorodnico, domišljijski lik- ali del svoje psihe, ki ga motivira zavedanje, da so z vami ravnali narobe, in priseže, da bo izkoristil vsako priložnost, ki se pojavi, da vam pomaga pobegniti iz nesrečnih razmer, jih pustiti za seboj in primerno uravnotežiti svoje življenje.

Sedanjost razlagamo skozi leče kulture. Za prihodnost načrtujemo tako, da poskušamo uresničiti to, kar so nas učili in kar smo sami opredelili kot vredno. Vse to se zdi dobro, toda preveč tog pristop k razumevanju, kaj se trenutno dogaja pred nami in k čemur bi morali stremeti, nas lahko zaslepi za vrednost novosti, ustvarjalnosti in sprememb. Če postanejo strukture, ki nas vodijo, samo varne, namesto neomajne, našo željo po rutini in predvidljivosti prevzame radovednost, zaradi katere nas pritegne in začnemo ceniti tisto, kar ostaja zunaj naših konceptualnih okvirov. Če vzamemo za primer naravo; ni zgolj potencial. Čudovita je v svoji skrivnosti. Mesec odseva na vodni gladini; lahko plavate v njenih poživljajočih vodah. Toda ta lepota ima svojo ceno. Raje bodite pozorni na morske pse in strupene meduze in močne plimne tokove in na neurja, ki lahko uničijo vašo toplo in prijetno hišo na plaži. Nato si predstavljajte, da je plaža, na kateri stojite, obrežje nekega otoka. Ta otok je kultura. Tam živijo ljudje - verjetno v slogi in miru, pod dobrohotnim vladarjem; ali pa v od vojne razdejanem peklu zatiranja in pomanjkanja. In to je kultura: modri kralj in avtoritarni tiran. Življenjsko nujno je, da se seznanite z obema tema likoma, tako kot v primeru zlobne kraljice in dobronamerne boginje, da zagotovite primerno ravnotežje v odnosu, potrebnem, da se dobro prilagodite muhavostim življenja.

Če zavajate (še zlasti sebe), če lažete, začnete izkrivljati mehanizme, ki uravnavajo instinkt, ki vas usmerja. 

Konservativci so nujni za ohranjanje stvari, kot so, kadar vse deluje in bi bila sprememba lahko nevarna. Liberalci, nasprotno, so nujni za spreminjanje stvari, ko te ne delujejo več. Vendar ni lahka naloga določiti, kdaj je nekaj treba ohraniti, kdaj pa spremeniti. Zato imamo politiko, če imamo srečo, in dialog, ki jo spremlja, namesto vojne, tiranije ali podrejanja.

Tisti s konzervativnim nagnjenjem, ki obstoječe stanje odločno vidijo kot zaščitno, morajo razumeti, da sam red ni dovolj. Toda enako morajo bolj liberalni tipi, ki so nagnjeni k temu, da povsod vidijo avtoritarnega tirana, razviti hvaležnost do družbenih in psiholoških struktur interpretacije, ki nas stalno varujejo pred grozotami narave in absolutno neznanega. Vsak od nas težko vidi to, za kar nas je zaslepila narava naše osebnosti. Iz tega razloga moramo vedno prisluhniti ljudem, ki se razlikujejo od nas in ki zaradi te drugačnosti lahko vidijo in se odzovejo na to, česar mi ne moremo zaznati.

Resnicoljubna oseba se lahko zanaša na svoj prirojeni občutek za smisel in resnico, ki jo zanesljivo vodi ob odločitvah, ki jih je treba vsakodnevno sprejemati v življenju. Vendar pri tem velja pravilo - kar vložiš, to dobiš. Če zavajate (še zlasti sebe), če lažete, začnete izkrivljati mehanizme, ki uravnavajo instinkt, ki vas usmerja. Ta instinkt je nezavedni vodnik, zato deluje pod kognitivnim aparatom, zlasti ko preide v navado. Če te mehanizme na novo omrežite z domnevami, ki ste jih razvili na podlagi nečesa, za kar veste, da je neresnično, vas bo vaš instinkt vodil v kraje, kamor ne bi smeli iti, in to sorazmerno glede na njegovo okvarjenost. Vest ni nič manj kot delitev moralnega védenja s seboj. Zavajanje zahteva prostovoljno zavrnitev, da bi se ravnali po nareku vesti, s čimer tvegate, da boste patologizirali ravno to življenjsko pomembno funkcijo. Če lažete iz navade, zgradite strukturo, ki je zelo podobna tisti, ki poganja zasvojenost, zlasti če vam uspe, da ostanete nekaznovani, četudi samo na kratko. Uspeh laži je nagrajujoč - in če ste veliko tvegali, a vas niso dobili, je lahko ta nagrada za uspeh zelo močna. To je nadutost prepričanja, da to, kar veste, zadošča (ne glede na nasprotne dokaze, ki se kopičijo okrog vas v obliki trpljenja).