Zakaj ustavni sodnik Jaklič ni glasoval za novega predsednika US?

Pismo ustavnega sodnika Dr. Dr. Klemena Jakliča (Oxford ZK, Harvard ZDA) objavljamo v celoti

»Smer, v katero je večina te sestave od njenega imenovanja do danes zapeljala institucijo Ustavnega sodišča, je že dalj časa predmet resnih kritik tako strokovne kot laične javnosti. Dejstvo je, da so kritike hujše in resnejše kot kdajkoli doslej, institucija pa se je znašla v krizi, na najnižji točki zaupanja javnosti (tako laične kot strokovne) vse od ustanovitve države. Jedro kritike opozarja, da se je večina te sestave odmaknila tako od ustaljenih metod kot uveljavljenih vsebinskih doktrin odločanja Ustavnih sodišč v svobodni demokratični družbi. Celo do te mere, da v zadevah, predvsem tistih, ki bi imele pomembne posledice v politični areni, odloča "politično rezultatsko", na podlagi "argumentativno praznega nizanja paragrafov", "žaljivo za zdrav razum" oz. neskladno z argumentativno logiko, "aktivistično na napačnih osnovah" ipd., kar naj bi institucijo privedlo celo do točke, ko predstavlja primer institucionalne "zlorabe prava" v politične namene (Prof. dr. Jambrek). To javno kritiko so izrazila premnoga vodilna imena specialistov s področja ustavnosodne jurisprudence, ki jih do danes premore slovenska država, med drugim prvi predsednik Ustavnega sodišča RS, bivši ustavni sodniki, bivša sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice, vidni predstavniki akademske stroke tega področja idr.

Te kritike, v prvi vrsti strokovne, posledično pa tudi laične javnosti, so tudi po moji oceni v pomembni meri vsebinsko upravičene, na kar po svojem najboljšem razumevanju ustavnosodnega področja in njegovih metod skušam sproti opozarjati v rednih ločenih mnenjih. Ker za kritiko stroke kljub njeni resnosti večina te sestave nima nobenega posluha, ocenjujem, da bo svoj doprinos k prihodnjemu razvoju slovenske ustavnosti prispevala predvsem v smislu negativnega zgleda za prenovljeno usmeritev, ki jo bodo ubirale, upajmo, bolj specialistično ustavnopravno podkovane in le ustavni doktrini neomajno zavezane bodoče sestave.

Danes bo aktualna večina za novega predsednika izglasovala svojega vnaprej dogovorjenega kandidata, dr. Accetta, ki je od izvolitve za sodnika institucijo vselej in brez izjeme potiskal ravno v smer, ki je predmet omenjenih kritik in ne oziraje se na omenjene kritike. Takšno vodstvo bo porušeno zaupanje javnosti v institucijo in njeno neodvisnost še dodatno poglobilo. Večina ima nedvomno vso pravico, četudi zgolj formalnopravno, ravnati tako in za svoje odločitve kljub situaciji prevzemati dodatno mero odgovornosti. Ob tem le tudi na mojo udeležbo pri legitimiranju takšnih dodatnih bremen ne more računati. Ob izvolitvi sem v Državnem zboru prisegel, da bom ravnal po svoji vesti, ki mi tu veleva, da se v opisanih okoliščinah glasovanja večine o njenem novem vodstvu ne morem udeležiti.«