Matjaž Merljak
Matej Kržišnik
Andrej Šinko
V teharski cerkvi je danes potekala obletna sveta maša v spomin na teharske zrtve. (foto: STA)
V teharski cerkvi je danes potekala obletna sveta maša v spomin na teharske zrtve. | (foto: STA)

Škof Lipovšek na Teharjah spomnil na 600 in več neurejenih morišč

03.10.2021, 15:13 Tone Gorjup STA

Od konca druge svetovne vojne je minilo 76 let, od teh pa 45 v prisilnem molku in načrtnem prikrivanju resnice o medvojnem in povojnem dogajanju, o čemer grozljivo priča 600 in več neurejenih morišč in grobišč po raznih krajih naše domovine, je v pridigi za teharske žrtve na Teharjah danes dejal upokojeni celjski škof Stanislav Lipovšek.

Škof Lipovšek: Kristjani smo še posebej poklicani, da sodelujemo pri reševanju odprtih vprašanj

Lipovšek je menil, da ta molk predstavlja temno stran naše medvojne in povojne zgodovine, a hkrati po njegovih besedah obstaja še druga, svetlejša stran, in sicer prizadevanja, da bi se skupaj s civiliziranimi narodi Evrope približali temeljni civilizacijski normi, ki pokojnim daje pravico do imena in do groba, preživelim pa pravico do spomina. Med temi prizadevanji je omenil zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev iz leta 2015, ki omogoča obsežne raziskave in ekshumacije posmrtnih ostankov. Hvaležen je vladni komisiji za prikrita grobišča, ki da je izredno veliko naredila na tem področju, veseli ga tudi, da so vsa ta dela objavljena in dokumentirana v štirih zajetnih poročilih.

Vse bolj zori prepričanje, da družba in narod, ki zanikata oziroma ne urejata svoje preteklosti, nimata zdrave, rodovitne in ustvarjalne sedanjosti, pa tudi ne svetle prihodnosti.


Hvaležen je tudi Novi slovenski zavezi, ki v vsem tem povojnem obdobju ohranja spomin na medvojne in povojne žrtve nasilja in skrbi za njihove svojce. Med drugim je bilo, tako Lipovšek, postavljenih okrog 250 farnih spominskih plošč širom po Sloveniji, na katerih so navedena imena več kot 15.000 oseb. S tem naj bi bilo poskrbljeno, da ti ljudje ne potonejo v pozabo.

Lipovšek je zadovoljen tudi, ker vse bolj zori prepričanje, da družba in narod, ki zanikata oziroma ne urejata svoje preteklosti, nimata zdrave, rodovitne in ustvarjalne sedanjosti, pa tudi ne svetle prihodnosti. "Ko v globoki hvaležnosti obhajamo 30. obletnico ustanovitve naše samostojne države, upravičeno pričakujemo, da se bo po vzoru nekaterih drugih evropskih narodov pospešeno nadaljeval tudi proces reševanja še odprtih vprašanj naše medvojne in povojne zgodovine in tako zaželene narodne sprave. Vemo, da je to dogajanje iz dobro znanih razlogov močno ovirano, prav zato smo mi kristjani še posebej poklicani, da v luči in moči naše vere pomagamo in po svojih močeh sodelujemo pri tem nadvse pomembnem dogajanju," je poudaril upokojeni celjski škof.

Škof Stanislav Lipovšek
Škof Stanislav Lipovšek © STA

Sušnik: Družba ima spomenike zato, da prepreči pozabo

Po maši je zbrane v imenu organizatorja spominske slovesnosti Nove Slovenske zaveze nagovoril tajnik zaveze Peter Sušnik. Kot je dejal, so Teharje primeren kraj za razmišljanje o spomeniku in razumevanju družbenih vrednot, ohranjanju kolektivnega spomina in razumevanju sedanjosti. "Če so Teharje pomembne za razumevanje vloge spomenika, je smetišče Bukovžlak pomembno za razumevanje vloge izbrisa. Za zmagovito revolucionarno ideologijo ti ljudje niso bili človeška bitja, ampak samo smet zgodovine. Zaradi tega ostankov človeških bitij ni pojmovala kot ostanke, vredne spomina, ampak samo kot nesnago zgodovine, ki jo je treba pozabiti. Tako imamo pred seboj v pojmu Teharje jasno in popolno nasprotje: spomenik in smetišče, namenjeno pozabi in odpisu," je menil Sušnik.

Za zmagovito revolucionarno ideologijo ti ljudje niso bili človeška bitja, ampak samo smet zgodovine.


Po njegovih besedah ima družba tako spomenike zato, da prepreči pozabo. Hkrati pa naj bi spomeniki izostrili naš pogled v preteklost in postavili spomin tudi v polje presoje. Spomenik naj bi povabil bodoče rodove k ponavljajoči se evalvaciji obdobja, dogodkov ali oseb, ki jih priklicuje v spomin.

© STA

TEHARJE

Kot je znano, so v barake nekdanjega nemškega vadbenega centra maja in junija 1945 začasno namestili zajete domobrance: vojake, civiliste, žene in otroke, ki so jih zavezniki skupaj z ubežniki in begunci s Hrvaške in Srbije zaustavili na Koroškem in jih potem izročili naši novi oblasti. Večino njih so brez sodbe pobili: delno v bližini taborišča v Bukovžlaku ali v bližji okolici Celja, še več pa so jih od tu odpeljali v smrt v Hudo jamo pri Laškem, v rudniške rove Hrastnika ali Pečovnika. Na mestu nekdanjega taborišča so zgradili vsem umrlim in s tega kraja v smrt odpeljanim spominski park Teharje; odprli so ga oktobra 2004. Načrt zanj je naredil priznani arhitekt Marko Mušič. Žal pa je ostal nedokončan. Mnogi, ki pridejo na ta kraj zato ne vejo, kaj predstavlja.

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Cerkev na Slovenskem

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Srečanje škofa Sajeta z vojaškim in policijskim vikariatom (photo: Škofija Novo mesto) Srečanje škofa Sajeta z vojaškim in policijskim vikariatom (photo: Škofija Novo mesto)

Novi škof Saje na obiskih

Novomeški škof Andrej Saje po škofovskem posvečenju, ki je bilo dober mesec nazaj, obiskuje lokalne oblasti, ustanove in druge organizacije. Tako se je te dni mudil pri novomeškemu županu, na ...