Zakaj je lepo živeti v Sloveniji in kaj nas bremeni?

Slovenija | 02.11.2021, 16:00 Andrej Šinko

Slovenija je prelepa dežela s čudovito krajino, kulinariko in ljudmi. Skupek pokrajin nam daje vse od prostranih ravnic do gora in morja, različne dele države je možno doseči v manj kot treh urah vožnje. Zemlja rodi poljščine, sadje, vinsko trto, različni deli države so primerni za rejo živali. Prav tako smo redko soočeni s hujšimi naravnimi nesrečami, ki bi povzročile škodo večjih razsežnosti.

Slovenija je tudi socialna država. Zdravstvo deluje po solidarnostnem sistemu, s plačilom prispevka, za socialno najšibkejše so zagotovljeni različni transferji pomoči, prav tako smo deležni finančnega nadomestila, če ostanemo brez dela. Ob rojstvu otroka nam pripada lepo obdobje, ki ga lahko starša na stroške države preživita z novorojenčkom. Družine so deležne tudi otroškega dodatka, različnih enkratnih spodbud s strani države in občin, če imajo kakšnega otroka več, pa je za tega, oziroma vsakega naslednjega, po novem, brezplačen tudi vrtec.
 
To je samo del tistega, kar nam pripada, ker živimo in delamo v Sloveniji. Ob vsem tem je ritem življenja v Sloveniji še vedno bistveno drugačen kot marsikje v tujini, kjer imajo za družino in prostočasne aktivnosti bistveno manj časa. Na eni strani zaradi tega, ker jim država ne zagotavlja toliko socialnih pravic, na drugi pa tudi zato, ker je tempo življenja bistveno hitrejši kot pri nas, ljudje pa več časa preživijo na delovnih mestih.

Slovenija velja tudi za eno najbolj varnih držav. Izkušnje s terorističnim napadom nismo imeli, zelo dobre so tudi statistike kriminalnih dejanj, pa čeprav nimamo posebno stroge zakonodaje, kot jo na primer poznajo nekatere azijske države.

Iz omenjenega sledi, da lahko še vedno uživamo lokalno in kakovostno hrano, za nas je poskrbljeno, ko imamo zdravstvene težave ali se znajdemo v socialni stiski, dodatni prosti čas pa lahko preživljamo z družino in prijatelji. Prav tako je med Slovenci še vedno veliko dobrote, kar se pokaže v različnih akcijah, ko se zbira za družine, ki jim je pogorela hiša, socialno ogrožene otroke, ali pa za tiste v oddaljenih deželah, ki včasih nimajo niti za pest riža.

V Sloveniji se je sicer spremenilo družbeno razpoloženje. Že nekaj let lahko tako poslušamo, kako je v naši državi marsikaj grozno. Socialno varstveni zavodi oziroma domovi za starejše da so prepolni, zdravstvo da je preobremenjeno, zaradi tega nedopustne čakalne vrste, trg dela da omogoča različne oblike izkoriščanja, pravosodni sitem da ne deluje, korupcija da je v nekaterih sistemih še vedno močno prisotna in podobno. Prav tako lahko slišimo, da se več tisoč ljudi vsako leto izseli iz države.

Omenjeno miselnost vseskozi potencirata politika, ki bije boj za oblast, in različne interesne skupine. A če pogledamo dejstva, ni vse tako zelo negativno. Glede na podatke se je lani iz Slovenije izselilo nekaj manj kot 18 tisoč oseb iz tujine k nam pa več kot 36 tisoč. S podobnimi migracijskimi trendi so soočene tudi druge razvite države, prav tako s centralizacijo, ko ljudje zapuščajo podeželje in se selijo v mesta. V zvezi z omenjenim pa bolj ali manj uspešno iščejo rešitve. 

Prav tako večina starejših dobi namestitev v socialno varstvenih zavodih, zagotovljena je tudi oskrba na domu, prav tako se najde prosta mesta v vrtcih, lahko tudi v zasebnih, s sofinanciranjem programov s strani države. Če pogledamo stanovanjski trg cene res izjemno rastejo, vendar je tudi to trend, ki je prisoten v večini drugih razvitih držav. Na obrobju mest ali z daljšanjem razdalje od centrov se cene nižajo. V številnih drugih državah ni nenavadno, da ljudje do službe porabijo uro in pol, v Sloveniji je vse kar je več kot 20 minut velikokrat preveč.

Prav tako korupcija. Res, da je te bistveno več v revnejših državah, kjer je splošno razširjena v vseh porah družbe, in je takšno ravnanje pričakovano, da lahko izpeljemo določeno zadevo ali nekaj uredimo. V razvitem svetu se pojavlja v obliki različnih nedovoljenih provizij, bodisi v orožarski industriji, na področju energetike, v zdravstvu, pa tudi pri gradnji letališč. A poznate zgodbo o novem Berlinskem letališču, ki je postalo finančna jama brez dna? Pa gre za Nemčijo, vodilno evropsko silo ob Franciji. V Avstriji je zaradi korupcijske afere pred kratkim odstopil kancler Sebastian Kurz. Nima samo Slovenija takšnih težav.

Opisovanje in stopnjevanje kaotičnosti razmer povečuje družbeni razdor, krepi polarizacijo družbe, ki bodisi podpira ali nasprotuje vladi, ki je odgovorna za trenutne razmere, pa čeprav so problemi posledica več desetletij zanemarjanja določenega področja. Slabe razmere na posameznih področjih tako postajajo politično orožje, ki se ga uporablja za politični boj.

Dodatni element polarizacije in politični naboj je prinesla epidemija. Njenega poteka praktično ni mogoče popolnoma nadzorovati, različne družbene skupine lahko vplivajo na obnašanje ljudi, s tem pa do neke mere tudi na širjenje virusa. Nekateri zaradi političnih ciljev, drugi zaradi nestrinjanja z vlado, tretji pa zgolj zaradi drugačnega prepričanja, ki je zraslo na socialnih omrežjih.  
Rezultat tega je spremenjena družba, ki med ljudi postavlja zidove, uničuje prijateljstva in vnaša negativni naboj. In to je zagotovo družba, v kateri si ne želimo živeti.