Študent naj bo! Kje pa naj spi?

Svetovalnica | 27.09.2021, 15:05 Mirjam Judež

Novo študijsko leto je pred vrati, nas pa je zanimalo, kako je poskrbljeno za bivanje mladih v študentskih domovih v Ljubljani. Z nami je bil Igor Brlek, v oddaji pa smo slišali tudi ravnatelja Študentskega doma Janeza Gnidovca Riharda Režka. Novinarka Tanja Dominko, ki je pogovor vodila, se je kar »zagrela« za študentski dom v neposredni bližini radia. Pravi, da ji je žal, da ni več študentka. Ravnatelj pravi, da bi je bili veseli v domu: »Glede na to, da ste v bližini, pa pridite vsaj na kako kavico.«

Za 7.031 ležišč prejeli 9.107 vlog

»Dobili smo 2.076 vlog več, kot je razpisanih ležišč. Letos imamo veliko vlog za podaljšanje bivanja. V sredini septembra začnemo selit. Čez poletje se ležišča pravilno izpraznijo in te študente (od 800 do 1000 študentov) že septembra vselimo. Naslednja večja selitev je začetek oktobra, ko se izselijo študentje brez pogojev. Njihove postelje do sredine oktobra zasede približno 1.500 novincev, potem pa se začne proces upočasnjevati. Na začetku gre vseljevanje zelo hitro, potem pa proste postelje kapljajo počasi.«

Če na razpisu zbereš dovolj točk, je postelja tvoja!

»Točkujejo se: razdalja; minimalna razdalja med stalnim bivališčem in fakulteto, kjer bodo študirali, je 25 km. Če je manj, študentu ne pripada subvencionirano bivanje. Točkuje se do 100 km (do 100 točk). To je še najmanj pomembna kategorija. Druga kategorija je učni oz. študijski uspeh. Če se pogovarjamo o dijakih, ki so opravljali maturo, šteje matura in zadnji dve leti srednje šole, pri študiju pa šteje pretekli letnik. Točkuje se, tudi če letnik ponavljaš (dobiš 60 točk), zato je razdalja nepomembna. Tretja stvar, ki zelo vpliva na število točk, je gmotni položaj študenta oz. gospodinjstva. Cenzus je visok, 150 % povprečne bruto slovenske plače na družinskega člana. To zelo vpliva na to, kdaj boste prišli na vrsto za vselitev. Smatra se, da kdor ima boljše materialne pogoje, ima tudi večje možnosti, da si zagotovi nadomestno varianto bivanja, ki je nekomu drugemu finančno težje dostopna.«

Študentu najprej ponudijo ležišče, ki je najbližje njegovi fakulteti

»Prvi kriterij je bližina fakultete in študentu najprej ponudimo ležišče, ki je najbližje njegovi fakulteti. Toda študent lahko izbere katerikoli dom. Za enoposteljno sobo lahko zaprosiš, ko postaneš študent 3. letnika. Nanjo čakaš približno leto in pol. Za ležišče v tihem domu se čaka par mesecev. Imamo tri domove v centru, kjer je šest fakultet. Tja študente, ki niso s teh fakultet, nameščamo res samo izjemoma. Upoštevamo pa res vse: če kdo želi s kom bivati, če se da, takoj uredimo, če ne, počakamo, da se izpolnijo pogoji.«

Študentski domovi v času študija na daljavo

»Ob prvem zaprtju je v študentskih domovih ostalo le malo več kot 10 % študentov, ob drugem zaprtju pa je bila povprečna prisotnost od 1.200 do 1.300 študentov. Zaznali smo ogromno stisk, nemalo je bilo socialnih (študentsko delo je bilo onemogočeno). Izkazalo se je, da so študentje zelo ranljiva skupina. Še več pa je bilo psihičnih in osebnih stisk. Pri nas si nihče ne želi, da bi se domovi ponovno zaprli. Zelo pozdravljamo, da smo se letos lotili zadev drugače, da imamo možnost cepljenja. Računamo, da se bodo študentje držali navodil, da do zaprtja ne bo prišlo. Pozvali smo jih tudi k cepljenju. V sodelovanju s študentskim svetom stanovalcev smo organiziralic cepljenje zanje.«

Preventivni ukrepi v času pandemije

»Ves čas smo imeli v domovih izredna navodila bivanja: obiski niso bili dovoljeni, prehajanje med nadstropji je bilo odsvetovano, ideja je bila, da prideš v dom, greš v svojo sobo in se tam zadržuješ. Jasno je, da pri mladostni energiji ne gre čisto tako. Naši študentje so se kar dobro držali teh navodil. Imeli smo izredno malo okužb, glede na to, kakšna masa ljudi se pri nas giblje in upam, da tako ostane tudi naprej.«

Airbnb je »pobral« kar precej študentskih namestitev

»Izkušnje zadnjih let so, da odkar so se pojavile spletne turistične platforme, se je prostor za študente v zasebnem sektorju zelo zožal. Airbnb in korona sta naredila svoje, študentom ni luštno. Skušamo jim svetovati glede alternativ: naj pogledajo v dijaške domove, kjer sprejemajo študente, naj preverijo spletne strani, kjer zasebniki oddajajo sobo oz. stanovanje več študentom.«

Trenutek resnice: cene

»Študentski dom Ljubljana ima zaradi mase in obsega najnižje cene. Povprečna cena bivanja je 72 €. Najnižje cene so na Akademskem kolegiju (43 € mesečno), najdražje pa v Domu na Litostrojski, kjer je enoposteljna soba 127 € mesečno. Všteti so vsi stroški, razen stroška dežurstev, varovanja in morebitne škode. Tega ni veliko, se pa zgodi. Nekateri študenti se za bivanje v domu odločajo tudi glede na cene.«

Lepo je poskrbljeno tudi za študentske družine in invalide

»Dodatne točke prinašajo rojstni list otroka, status invalida, šteje tudi, če si zlati maturant, imaš status športnika, lepe rezultate tekmovanj … Vse to je dobro priložiti, ker prinaša dodatne točke. V treh domovih imamo prilagojene kapacitete za študente - invalide, zanje imamo organizirane tudi prevoze in asistenco. Za študentske družine imamo kapacitete v domovih 11 in 12, v domu 12 imamo celo vrtec, ki ga upravljajo viški vrtci, z ogromnim otroškim igriščem pred blokom v Rožni dolini, ki je ustrezno zagrajeno in opremljeno.«

Študentski dom Janeza Gnidovca in ravnatelj Rihard Režek

»Medse bomo znova sprejeli nekaj čez 120 študentov. Kapacitete so vse zasedene. Že junija smo opravili razgovore in se jih že veselimo. V teh dneh imamo že sprejem, da prebijemo ta začetni led in da se veselo vselijo v začetku oktobra k nam. Šentvid ponuja marsikaj, čeprav je nekoliko oddaljen od fakultet. Ponuja, kar drugi študentski domovi ne: parkirišče, številne možnosti sprehoda v objemu narave, športne dejavnosti, dobro družbo, številne priložnosti na vsebinski ravni, veliko je pogovorov, individualnega stika z njimi, veliko dejavnosti in to je nekaj, kar mladi potrebujejo in jih pritegne. Vesel sem, da v zadnjih dveh letih tudi delež fantov raste. Letos je že skoraj razmerje pol fantov, pol deklet. Prihajajo pa iz zelo različnih koncev Slovenije.«

Morda se že med študijskim letom sprosti kakšna postelja

»Če ima kdo bivanjsko stisko, naj na naši spletni strani izpolni vlogo, lahko ga uvrstimo v čakalno vrsto. Že med letom kdo magistrira, si premisli, prekine študij … Potem lahko tudi med letom sprejmemo medse nove člane in članice. Sicer pa je modro, da se to naredi že junija.«

Cena

»Cena je 128 € na mesec. To je polna cena, je pa možnost dobiti subvencionirano ležišče z oddano vlogo. Če je vloga odobrena, se mesečna stanarina zniža za približno 30 €.«

Kriteriji za vstop v Študentski dom Janeza Gnidovca

»Odkar sem jaz ravnatelj, se vedno izteče tako, da je prijav približno toliko, kot je vlog. Poudarek damo komisijskemu sprejemu, kjer opravimo razgovor s kandidati, preberemo motivacijsko pismo in se na podlagi tega odločimo, če je nekdo primeren za nas ali ne. A največkrat najdemo nek skupni jezik. Upoštevamo tudi razdaljo. Temeljimo pa na tem, da je prav, da vsak, ki prihaja v novo okolje, tudi temu okolju nekaj ponudi. Študenti angleščine ponujajo inštrukcije za dijake ŠKG, če je nekdo na športnem področju močen, bo organiziral neko interesno dejavnost za študente itn.. Letos bomo sprejeli medse zborovodkinjo in računamo, da bo zaživel študentski zbor, ki sedaj ne deluje.«

ŠD Janeza Gnidovca nudi tudi duhovno oskrbo

»Vsak študent dobi kartico, s katero lahko 24 ur vstopa v študentski dom, kar prej v dijaškem domu ni bilo mogoče. Študentom rečemo, da jim ta kartica sicer omogoča svobodo, daje pa tudi odgovornost: da bodo odgovorno sledili tistemu, kar so si zastavili, da bodo dosegali cilje, ki so si jih zastavili in da jih bo to naredilo srečne. To načeloma kar zadostuje: da odgovorno študirajo, da jih spremljamo, da vedo, da smo tam za njih, da lahko pridejo, se z nami pogovorijo tudi takrat, ko se zamajejo tla pod nogami. Pomembno je, da si takrat z njimi, jih spremljaš, jim pomagaš, skupaj z njimi rasteš, da samozavestno stopijo na pot odraslosti. Imamo tudi študentskega kaplana Matevža Mehleta, ki skrbi za duhovno oskrbo, vsako leto organiziramo duhovni odmik, enkrat tedensko je možnost svete maše. Na voljo smo za pogovore, svoje telefonske številke damo študentom, da nas lahko kadarkoli pokličejo in z nami uredijo vse, kar potrebujejo.«