Soglasje o evropskih vrednotah?
Komentar tedna | 03.09.2021, 14:35 Dr. Jernej Letnar Černič
Zadnja leta in mesece se izpostavljajo izjemna nesoglasja med državami članici Evropske unije o evropskih vrednotah in njihovi vsebini. Nesoglasja ne presenečajo. Evropske družbe so izjemno raznolike. Tradicije, običaji in zgodovinska dediščina se med državami razlikujejo.
Ustanovne države članice Evropske unije že več kot pol stoletja živijo ustavno demokracijo in vladavino prava. Srednje in vzhodne evropske države so jo po drugi strani vpeljale šele pred tremi desetletji. Zato se še vedno soočajo z ostanki stare mentalite in praks v institucijah demokratične in pravne države. Res je tudi, da ustanovne države članice Evropske unije nikoli niso želele razumeti travmatičnih izkušnj prebivalstva v času komunistične diktature. Po demokratizaciji v srednji in vzhodni Evropi so v začetku devetdesetih let, v njihove prestolnice začeli prihajati vsevedni svetovalci s kovčki, da so "necivilizirane" vzhodnjake izobraževali o vladavini prava in človekovih pravic. Kar ti svetovalci niso razumeli oziroma želeli razumeti je, da je enostavno nemogoče čez noč preslikati standarde sodobnih evropskih ustavnih demokracij v okolja, ki teh standardov niso nikoli živela. Standardi ustaljenih evropskih ustavnih demokracij so tako trčili ob sistemske in vsesplošne samovoljne prakse starih elit. Ustavna demokracija in vladavina prava zato v večini držav srednje in vzhodne Evrope nista bili ponotranjeni.
Nesoglasja so prišla do izraza tudi na nedavni debati voditeljev na blejskem strateškem forumu, kjer so sodelovali številni predsedniki vlad držav zahodnega Balkana in širše. Omizje voditeljev je izvenelo tragično, saj so nastopajoči eden za drugem ugotavljali, da je Evropska unija pozabila na širitev na zahodni Balkan. V oči je zbodla tudi odsotnost šefic in šefov vlad ustanovnih držav članic Evropske unije, ki sodijo med tiste, ki že dalj časa niso navdušeni nad vnovično širitvijo Evropske unije na vzhod. Zato se zdi, da so prav balkanske države od Severne Makedonije do Albanije žrtve notranjih nesoglasij med državami članicami Evropske unije o njeni prihodnji usmeritvi. Evropska unija že cela desetletja le rešuje krize. Prave vizije kako naprej ni. Pravih voditeljev ni. Francija in Nemčija namesto, da bi Evropsko unijo suvereno in odločno vodili, raje podpirata kontroverzni ruski projekt Severni tok II v Baltskem morju.
Kako torej naprej? Ali res evropske družbe ne povezujejo skupne evropske vrednote? Evropske vrednote kot je človekovo dostojanstvo in načela, kot je vladavina prava, sta zagotovo najmanjša skupna imenovalca vseh evropskih družb. Človekovo dostojanstvo podaja vrednostno podstat za delovanje evropskih družb, pri čemer vladavina prava varuje prebivalstvo pred samovoljnimi praksami držav članic, evropskih institucij in zasebnih deležnikov. V teoriji ustavnega prava in človekovih pravic prav tako človekovo dostojanstvo in vladavina prava nista ideloška pojma.
Nasprotno. Ustvarjata vrednostno podlago za delovanje evropskih družb in institucij ter omejujeta delovanje državnih oblasti. Voditelji na različnih koncih Evropske unije ju v zadnjih nekaj letih in mesecih, uporabljajo ideološko kot strateško politično orožje zoper različno misleče evropske družbe. Takšno postopanje je nevarno. Človekovo dostojanstvo in vladavina prava sta civilizacijski pridobitvi Evropske unije. Največjo nevarnost za prihodnost Evropske unije pa ni iskati v različnih pogledih na njene vrednote. Pluralizem je vendarle ključna vrednota evropske celine. Prav nasprotno. Največ nevarnost leži v ideološki zlorabi človekovega dostojanstva in vladavine prava v kratkoročne ideološke, politične in zasebne finančne interese.
