Marjan BuničMarjan Bunič
Andrej NovljanAndrej Novljan
Tanja DominkoTanja Dominko
Doc. dr. Primož Novak (foto: URI Soča)
Doc. dr. Primož Novak | (foto: URI Soča)

Vodja rehabilitacije najtežjih covidnih bolnikov o izjemnih čakalnih dobah

Novice | 26.08.2021, 18:20 Petra Stopar

Doc. dr. Primož Novak je na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča v Ljubljani vodja rehabilitacijskega programa za najtežje bolnike s covidom-19. Delo na oddelku, ki je ves čas polno zaseden, se bo tudi v četrtem valu nadaljevalo z enakim tempom, saj na sprejem čaka še od 15 do 20 pacientov, je povedal v pogovoru za naš radio.

Medtem ko so se bolnišnične ustanove po Sloveniji že pripravile na četrti val epidemije, se za Oddelek za rehabilitacijo pacientov po poškodbah, s perifernimi živčnimi okvarami in revmatološkimi obolenji na URI Soča ritem obravnav in programa ne spreminja. Zdravnik specialist fizikalne in rehabilitacijske medicine doc. dr. Primož Novak je povedal, da na sprejem na oddelek trenutno čaka 15 pacientov še iz drugega vala, ki se je začel oktobra lani. Medtem že narašča število pacientov v intenzivnih enotah bolnišnic.

»To so tudi potencialni kandidati za k nam, zato računamo, da bomo kar z dosedanjim tempom prešli v četrti val, ki je že tukaj. Bojim se, da še teh, ki jih imamo zdaj in so iz preteklega tretjega vala, ne bomo uspeli zaključiti do prihoda predlogov za sprejem pacientov iz tega zadnjega vala.« Oddelek ima 30 postelj, a jih je ponavadi zasedenih 20 odstotkov manj, saj morajo imeti bolniki, ki po dolgotrajnem zdravljenju pridejo z intenzivne terapije, po pravilih vsak svojo, izolirno sobo. V teh bolnikih se namreč med zdravljenjem v bolnišnici naseli več bolnišničnih bakterij, odpornih na antibiotike. To pa še dodatno zmanjšuje kapacitete na oddelku za rehabilitacijo na URI.

URI Soča
URI Soča © URI Soča

Čeprav imajo strokovnjaki na URI veliko znanja o kritično bolnih, pa je okrevanje po covidu-19 nekaj povsem drugega. Na oddelku sprejemajo bolnike, ki jih je ob covidni pljučnici doletela respiratorna odpoved in so bili več tednov priklopljeni na aparate za umetno predihavanje, da so lahko premagali okužbo. Ob tem so utrpeli hudo okvaro perifernega živčevja in/ali mišic, tako da ob sprejemu na rehabilitacijo ne zmorejo niti osnovnih osebnih opravil niti vstati iz postelje. Posledice so tudi psihološke.

Potek okrevanja in napredovanja rehabilitacije je po Novakovih besedah odvisen od več dejavnikov: »Eden je, kako je bila bolezen huda v akutnem poteku, kakšni zapleti so bili, imamo na primer veliko bolnikov s pljučno embolijo, imajo še pridružene pljučnice, ki jih dodatno ovirajo. V času ležanja bolniki dobijo tudi razjede in z vsem tem se mi ukvarjamo. Načeloma, ko gredo od nas, so po mesecu in pol do dveh mesecih vsi bolniki sposobni skrbi zase in samostojne hoje, bodisi s hoduljo bodisi z berglami. Vendar to seveda še ni stanje, kakršno je bilo pred nastopom bolezni. Bolniki so bili prej večinoma popolnoma samostojni in so hodili brez dodatne opore ter nekih hudih omejitev v življenju niso imeli. Dodatno na potek okrevanja vplivajo tudi spremljajoče bolezni. Starost je zelo pomembna, mlajši se popravijo hitreje, medtem ko 80-letnik okreva bistveno počasneje in tudi mogoče ne tako popolno kot 40-letnik.«

Novak je še povedal, da bolnike štiri mesece po odpustu povabijo na kontrolni pregled, a tudi takrat stanje še ni takšno kot pred boleznijo. »Večinoma so boljši kot ob odpustu, a še vedno poročajo o utrudljivosti, opažamo nekoliko zmanjšano moč in slabšo splošno vzdržljivost. Pri tistih, ki so delavno aktivno, po tem času večinoma še niso sposobni za vrnitev na delo,« je še povedal. V najtežjih primerih lahko od začetka bolnišničnega zdravljenja do popolnega okrevanja traja od šest mesecev do enega leta, da oseba lahko spet zaživi normalno življenje.

Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora.

Novice
Prostovoljec leta 2024 s podelitvijo priznanj (photo: STA) Prostovoljec leta 2024 s podelitvijo priznanj (photo: STA)

Naj prostovoljec tudi naš sodelavec

Naj prostovoljski projekt lanskega leta je projekt Šola s srcem Srednje gradbene, lesarske in vzgojiteljske šole iz Šolskega centra Novo mesto. Mladinski svet Slovenije ga je nagradil, ker je ...

 (photo: Vatican Media)  (photo: Vatican Media)

Kje bo živel Leon XIV.?

Papež Leon XIV. naj bi imel namen živeti v Apostolski palači. Vendar stanovanje prej potrebuje prenovo. Sveti oče si je prostore ogledal po nedeljskem opoldanskem nagovoru, ko so sneli pečat z ...

Papež Leon XIV. (photo: Vatican Media) Papež Leon XIV. (photo: Vatican Media)

Pogled redovnikov in redovnic na novega papeža

V zgodovini je bilo kar nekaj papežev iz vrst redovnikov. Zelo znan je papež Gregor Veliki, ki je bil benediktinski menih, in je med svojimi številni reformami spodbujal tudi petje t.i. ...

Matjaž Čadež je vizionar, ki navdušuje tudi v širjenju pomena petih temeljnih vrednot Slovenije (photo: NL) Matjaž Čadež je vizionar, ki navdušuje tudi v širjenju pomena petih temeljnih vrednot Slovenije (photo: NL)

Matjaž Čadež: Na hitro hočemo preveč

Matjaž Čadež je človek navdiha, ki s svojo življenjsko poklicno potjo še danes, ko je že v pokoju, marsikoga navdušuje. Poslovno se je vrsto let kalil v IBM-u, nato na Švedskem in pozneje ...