Vodja rehabilitacije najtežjih covidnih bolnikov o izjemnih čakalnih dobah

Novice 26. 08. 2021, 18:20 Petra Stopar

Doc. dr. Primož Novak je na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča v Ljubljani vodja rehabilitacijskega programa za najtežje bolnike s covidom-19. Delo na oddelku, ki je ves čas polno zaseden, se bo tudi v četrtem valu nadaljevalo z enakim tempom, saj na sprejem čaka še od 15 do 20 pacientov, je povedal v pogovoru za naš radio.

Medtem ko so se bolnišnične ustanove po Sloveniji že pripravile na četrti val epidemije, se za Oddelek za rehabilitacijo pacientov po poškodbah, s perifernimi živčnimi okvarami in revmatološkimi obolenji na URI Soča ritem obravnav in programa ne spreminja. Zdravnik specialist fizikalne in rehabilitacijske medicine doc. dr. Primož Novak je povedal, da na sprejem na oddelek trenutno čaka 15 pacientov še iz drugega vala, ki se je začel oktobra lani. Medtem že narašča število pacientov v intenzivnih enotah bolnišnic.

»To so tudi potencialni kandidati za k nam, zato računamo, da bomo kar z dosedanjim tempom prešli v četrti val, ki je že tukaj. Bojim se, da še teh, ki jih imamo zdaj in so iz preteklega tretjega vala, ne bomo uspeli zaključiti do prihoda predlogov za sprejem pacientov iz tega zadnjega vala.« Oddelek ima 30 postelj, a jih je ponavadi zasedenih 20 odstotkov manj, saj morajo imeti bolniki, ki po dolgotrajnem zdravljenju pridejo z intenzivne terapije, po pravilih vsak svojo, izolirno sobo. V teh bolnikih se namreč med zdravljenjem v bolnišnici naseli več bolnišničnih bakterij, odpornih na antibiotike. To pa še dodatno zmanjšuje kapacitete na oddelku za rehabilitacijo na URI.

Čeprav imajo strokovnjaki na URI veliko znanja o kritično bolnih, pa je okrevanje po covidu-19 nekaj povsem drugega. Na oddelku sprejemajo bolnike, ki jih je ob covidni pljučnici doletela respiratorna odpoved in so bili več tednov priklopljeni na aparate za umetno predihavanje, da so lahko premagali okužbo. Ob tem so utrpeli hudo okvaro perifernega živčevja in/ali mišic, tako da ob sprejemu na rehabilitacijo ne zmorejo niti osnovnih osebnih opravil niti vstati iz postelje. Posledice so tudi psihološke.

Potek okrevanja in napredovanja rehabilitacije je po Novakovih besedah odvisen od več dejavnikov: »Eden je, kako je bila bolezen huda v akutnem poteku, kakšni zapleti so bili, imamo na primer veliko bolnikov s pljučno embolijo, imajo še pridružene pljučnice, ki jih dodatno ovirajo. V času ležanja bolniki dobijo tudi razjede in z vsem tem se mi ukvarjamo. Načeloma, ko gredo od nas, so po mesecu in pol do dveh mesecih vsi bolniki sposobni skrbi zase in samostojne hoje, bodisi s hoduljo bodisi z berglami. Vendar to seveda še ni stanje, kakršno je bilo pred nastopom bolezni. Bolniki so bili prej večinoma popolnoma samostojni in so hodili brez dodatne opore ter nekih hudih omejitev v življenju niso imeli. Dodatno na potek okrevanja vplivajo tudi spremljajoče bolezni. Starost je zelo pomembna, mlajši se popravijo hitreje, medtem ko 80-letnik okreva bistveno počasneje in tudi mogoče ne tako popolno kot 40-letnik.«

Novak je še povedal, da bolnike štiri mesece po odpustu povabijo na kontrolni pregled, a tudi takrat stanje še ni takšno kot pred boleznijo. »Večinoma so boljši kot ob odpustu, a še vedno poročajo o utrudljivosti, opažamo nekoliko zmanjšano moč in slabšo splošno vzdržljivost. Pri tistih, ki so delavno aktivno, po tem času večinoma še niso sposobni za vrnitev na delo,« je še povedal. V najtežjih primerih lahko od začetka bolnišničnega zdravljenja do popolnega okrevanja traja od šest mesecev do enega leta, da oseba lahko spet zaživi normalno življenje.

Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora.