Matjaž MerljakMatjaž Merljak
Marko ZupanMarko Zupan
Petra StoparPetra Stopar
V studio Svetovalnice smo znova povabili strokovnjaka doktorja kemijskih znanosti Romana Jeralo. (foto: Rok Mihevc)
V studio Svetovalnice smo znova povabili strokovnjaka doktorja kemijskih znanosti Romana Jeralo. | (foto: Rok Mihevc)

Prof. dr. Roman Jerala: »Nizka precepljenost zbuja skrb.«

| 19.08.2021, 11:42 Mirjam Judež

V oddajo smo spet povabili strokovnjaka doktorja kemijskih znanosti Romana Jeralo. Med drugim nas je zanimalo tudi, kaj se dogaja na Islandiji ali v Izraelu, kjer je precepljenost visoka, a okužbe vseeno naraščajo. Oddajo je vodil Blaž Lesnik.

Največja nevarnost delta različice je, da se tako hitro širi

»Zavedati se moramo, da so tiste različice, ki se hitreje širijo, bolj nevarne od tistih, ki imajo nekoliko večjo smrtnost, ker lahko okužijo večje število ljudi. Značilno za delta različico virusa je, da gre za hitrejši potek okužbe in je virusno breme večje, to je razlog, da se hitreje širi. Ko se cepimo, je cepljenje podobno posnemanju virusne okužbe, s tem, da nimamo nobenih učinkov, ki so povezani z virusom. Z drugim odmerkom so protitelesa boljša, a v teku nekaj mesecev nivo protiteles počasi pada. Če imunski sistem ni stimuliram z neko okužbo, virusom, ko se ponovno okužimo, cepiva nikjer ni več, ostanejo samo spominske celice, ki znajo producirati ustrezna protitelesa. Ko pride do okužbe, se te celice dodatno razmnožijo, proizvajati začnejo protitelesa, kar traja nekaj dni. Problem pri delti je, da se tako hitro razmnožuje, da se odvija tekma med protitelesi, ki so ostala kot spomin na cepljenje in virusno okužbo. Pri tej različici se dogaja, da ljudje dobijo tudi simptomatično okužbo, pomembno pa je, da nas protitelesa zaradi cepljenja zaščitijo pred hudim potekom bolezni.«

Zmaga imunskega sistema proti različici delta ni popolna, ker cepljeni lahko razširjajo bolezen, dobijo simptome ... Vseeno nas cepljenje zaščiti pred hudim potekom bolezni, kar je najbolj pomembno.

Zakaj je zdravstveni sistem zaradi delta različice tako obremenjen v Islandiji in Izraelu, kjer so imeli najvišjo precepljenost?

»Cepljeni se lahko okužijo, predvsem to velja za tiste, ki so bili cepljeni pred pol leta in več. V Izraelu je bila velika večina prebivalcev cepljena pred več kot pol leta. V tem času se je nivo protiteles zmanjšal. Zaščita pred hudim potekom obstaja, a ta zaščita je 90 %, kar je veliko, a še zmeraj to lahko vodi do precejšnjega števila hospitaliziranih in težjih potekov. Po drugi strani pa je zdravje, ki je bilo zaradi cepljenja prihranjeno, izjemno veliko, o čemer se ne govori. Smrtnost ostaja nizka.«

Delta različica je za vse države velik izziv

»Težko je napovedovati, kakšna bo jesen, a število okuženih gre kar strmo navzgor. Delta različica je zelo, zelo velik izziv. Potrebovali bomo ne le cepivo, tudi ostalih zaščitnih ukrepov se bomo morali še naprej držati, da se bomo z njo spopadali tako, da ne bomo ponovili lanskega scenarija. Zaprtje je žal povsem možen scenarij. V Izraelu so dobesedno korak pred 4. zaprtjem. Če imamo v sebi dovolj visoko koncentracijo protiteles, bi bila ta že na mestu in bi preprečila, da bi se virus tako razširil. Če si bil nedavno cepljen, je zaščita večja. To je tudi razlog, da so v Izraelu začeli s tretjim odmerkom cepljenja, saj se je prebivalstvo cepilo že več kot pol leta nazaj in je nivo protiteles upadel. Prve številke kažejo, da se delež hospitaliziranih starejših od 60 let že zmanjšuje. Z milijonom cepljenih s tretjim odmerkom se borijo proti ponovnemu zaprtju. Zaprtja si nihče ne želi, a realnost je taka, da če je zdravstveni sistem preobremenjen, mogoče ne bo druge možnosti.«

Voditelj Blaž Lesnik in Roman Jerala s Kemijskega inštituta
Voditelj Blaž Lesnik in Roman Jerala s Kemijskega inštituta © Rok Mihevc

»Podpiram cepljenje starejših od 60 let s tretjim odmerkom.«

»V Sloveniji je tretji odmerek odobren za ljudi s transplantacijo organov, ki so posebej obremenjeni. Sam menim, da bi za starejše od 60 let morali začeti z aplikacijo tretjega odmerka. Cepivo imamo, to je orožje. Zakaj bi se boril, ne da bi potegnil ven še meč, ki je na voljo? Mislim, da je smotrno, da bi se s poživitvenim odmerkom cepilo zdravstveno osebje. Najbolj pomembno pa je, da se s prvim in drugim odmerkom cepi čim več ljudi. To je bistveno.«

Najbolje zaščiteni so prebolevniki, ki so dobili še en odmerek cepiva. Izkazalo se je, da drugi odmerek za prebolevnike ni potreben, da že eden zadošča za večletno, morda celo doživljenjsko zaščito.

 Zdravilo proti covidu

»Nobeno zdravilo ne deluje tako učinkovito kot cepivo. Žal nimamo dobrega zdravila, saj razvoj traja zelo dolgo časa. Več zdravil je v testiranju, nekatera protitelesa delujejo, druga ne. Delta različica ima nekaj mutacij na nekatera protitelesa, ki so prej delovala proti izvorni različici. Ta ne delujejo več, zato so njihovo licenco umaknili. Nekatera protitelesa še vedno delujejo, a nimamo jih dovolj, tretma je zelo drag, treba jih je zelo zgodaj uporabljati.«

Cepljenje je še vedno najbolj učinkovito

»V prvem kliničnim testiranju je bilo cepivo 95 % učinkovito. Testiranje cepiv je bilo najbolj obsežno od testiranja za katerokoli cepivo. Vsako od cepiv je bilo testirano na cca. 40.000 ljudeh. Delta ima nekaj mutacij, da cepiva nekoliko zmanjšano delujejo, a še vedno delujejo proti vsem znanim različicam virusa in bodo učinkovita za precej naslednjih različic. Cepiva ne povzročijo samo ene same tarče, ampak razvijejo celo skupino protiteles na površino tega virusnega proteina. Virus ne more spremeniti teh mest, ker se mora še vedno vezati na človeške receptorje, zato bodo cepiva vsaj delno zaščito še ohranila. Poleg protiteles se razvijejo še T-celični odziv, kjer celice ubijajo okužene celice in tudi to predstavlja pomemben del obrambe. Zaenkrat se ni treba bati prihodnjih različic.«

Vse bi pozval, da se cepijo in spodbudijo k cepljenju svoje najbližje, starejše od 40, 50 let, tam so žrtve virusa precej večje. Zdaj prihaja jesen, v zaprtih prostorih se bo virus bistveno hitreje širil, različica delta je res izjemno nalezljiva. Nizka precepljenost zbuja skrb.

Posledice slabe precepljenosti bomo plačali tudi cepljeni

»Letos je bilo čez tri tisoč hospitalizacij, od tega je bilo le 70 ljudi cepljenih. Starejši imajo večjo verjetnost težjega poteka. Številke potrjujejo, da cepivo deluje, da zaščiti, da je precej manjše število ljudi v bolnicah. Bojim se, da bomo na koncu tudi cepljeni plačali ceno za tiste, ki se nam posmehujejo in se ne cepijo. Posledice bomo imeli vsi. Če bo zdravstveni sistem ogrožen, bomo morali uvesti zapiranje.«

Cepljeni v prvi vrsti zaščiti sebe

»To je najbolj pomembno, da s cepivom najprej zaščitimo sebe, potem pa tudi starejše svojce. Marsikdo ima starejše, ki so precej bolj ogroženi. Ko se cepijo zdravniki, medicinske sestre, zaščitijo paciente. Poznamo precej primerov, da so pacienti prišli v bolnico zaradi drugih zadev in se tam okužili s covidom. Upam, da bodo učitelji tako odgovorni, da se bodo cepili in na ta način posredno zaščitili tudi učence in mlajše.«

Če se ne cepiš, je to neodgovorno. S tem ogrožaš druge in pod črto bomo imeli (dolgotrajne) posledice vsi. Če bo potrebno še eno zapiranje, se bo to poznalo na ekonomiji, država ni vreča brez dna, ki bi lahko dajala subvencije v neskončnost in to je dediščina, ki jo bomo morali nekoč vrniti.

Križev pot na Ljubljanski grad (photo: Zan Senicar) Križev pot na Ljubljanski grad (photo: Zan Senicar)

Mladi na ljubljanske ulice ponesli molitev

Molitveno vzdušje je vladalo sinoči na ljubljanskih ulicah, ko je več kot sto mladih molilo križev pot. Jakob Rus iz Katoliške mladine je pojasnil, da so molitev začeli na Kongresnem trgu, ...

Peter Prevc (photo: STA) Peter Prevc (photo: STA)

Peter Prevc: Vzgonski veter Svetega Duha vedno deluje

Današnji dan v Planici se bo zapisal v zgodovino. Najuspešnejši slovenski skakalec vseh časov Peter Prevc je pred več kot 20 tisoč gledalci pomahal v slovo več kot 15 letni profesionalni karieri.

Šunka zorjena po tradicionalnem postopku (photo: KZ Laško) Šunka zorjena po tradicionalnem postopku (photo: KZ Laško)

Kako skuhati sočno velikonočno šunko?

Eno od vprašanj, ki se gospodinjam postavlja v teh dneh je, kako skuhati velikonočno šunko, da bo res sočna in okusna. Peter Oprčkal iz Kmetijske zadruge Laško pravi, da je to najbolj odvisno od ...

Pirhi obarvani z naravnimi barvami (photo: Miša Pušenjak) Pirhi obarvani z naravnimi barvami (photo: Miša Pušenjak)

Miša Pušenjak: Naravne barve za pirhe

Skoraj vsaka gospodinja dobro obvlada pripravo pirhov v rjavo rdečih odtenkih, ki najpogosteje temelji na kuhanju jajc v čebulnih olupkih. Bolj kot je čebula temne barve, bolj izrazit je tudi ...