Matjaž Merljak
Matej Kržišnik
Marta Jerebič
Včasih brez zaupanja ne gre! Toda... komu zaupati? (foto: Jeff Ochoa / Unsplash)
Včasih brez zaupanja ne gre! Toda... komu zaupati? | (foto: Jeff Ochoa / Unsplash)

KORONA: Ne "Kdo ima prav?", ampak "Komu zaupate?"

10.08.2021, 14:30 Tadej Sadar

Ko se usedete v avto. Ali zaupate mehaniku, da je privil kolesa? Zaupate elektroniku, da bodo vsi semaforji delovali kot morajo? Razvojnim inženirjem, da je avto varen?

Sodišča ne morejo dati svobode, upiranje NIJZ-ju ne bo pregnalo virusa in električna vozila ne bodo rešila narave - ali kako je epidemija namesto zdravstvenega postala pravni problem.

Tako bi strnil tisto, o čemer želim razmišljati v teh nekaj minutah, ko bom skušal misel držati stran od osebnega prepričanja in čim bližje golim številkam in dejstvom.

Svoboda ne pomeni svet brez meja ali kako je epidemija namesto zdravstvenega postala pravni problem.

Predsednica Evropske komisije je v začetku julija izjavila, da »Evropa nikoli ne bo dovolila, da bi bili deli naše družbe stigmatizirani.« Ta ista, torej, evropska komisija je nato sprožila pravni postopek proti Madžarski zaradi kršenja temeljnih pravic oseb LGBTIQ. Verjetno veste, da gre za pritisk Evrope na Madžarsko, ki je sprejela zakon, s katerim želi preprečiti vdor promocije LGBT vsebin otrokom, posebej v šolah.

Moja srčna želja je, da bi se med seboj začeli vrednotiti po odtisu zdrave pameti v naših dejanjih!

Ob tem besedilu bi se vsaj po mojem mnenju morali množično oglasiti razumniki, predvsem pa pravniki. Pa ne zaradi teme, da ne bo pomote, ampak zaradi argumentacije. Se vam ne zdi, da med temeljne pravice ne spada pravica do razširjanja ideologije znotraj osnovnega izobraževanja?
Če menite, da pretiravam z besedo ideologija, prisluhnite besedilu, ki ga najdete na uradni strani in so ga zapisali člani društva informacijski center Legebitra: »Pomembno pa je to, da so vsi pojmi, identitete, jezik, vsakdanje prakse ... družbene konstrukcije. Nič ni naravno, vse je družbeno, vse je ideologija oz. Ideologije.« Konec citata.

Še enkrat, da ne bo pomote tudi sam sem se pripravljen boriti proti tistemu, o čemer je govorila von der Leynova: »proti stigmatizaciji«. Ampak če to pomeni dovoljenje, da otrokom, starim od 6 do 10 let, prikazujejo spolni odnos na lutki, kot se je nedavno zgodilo v eni izmed dunajskih javnih osnovnih šol (podrobnosti samega pouka so preabsurdne, da bi jih opisoval), potem sem tudi proti temu. Predvsem pa sem proti zlorabi institucij in visokoletečih pojmov v ideološke namene. Svoboda ne pomeni svet brez meja, ker vsaka svoboda posameznika trči ob svobodo drugega posameznika, zaradi česar se je pravzaprav razvilo pravo, katerega temelj je urejanje medčloveških odnosov. Tega pri nas ne boste slišali, lahko pa velikokrat zasledite, da spadamo med preregulirane države. To pomeni, da hočemo imeti predpisano vsako malenkost. In tako je tudi epidemija namesto zdravstvenega postala pravni problem.

Ni dovolj, da neko aplikacijo uporablja pol demokratične Evrope, mi moramo vse skupaj še enkrat izumiti, pa tudi če to pomeni dolgotrajne birokratske postopke. Prav tako nikogar ne zanima zakaj v sosednji Avstriji že pol leta gostinski delavci preverjajo pogoj PCT, kar je pri nas v veljavi šele nekaj tednov. V Avstraliji zapirajo ljudi v stanovanja, na ulicah pa je vojska, pri nas pa se vsi mogoči birokrati upirajo naporom zdravstva, da bi omejili okužbe, medtem ko mediji ne zmorejo čez inteligenčni kvocient 50, ko zastavljajo retorično vprašanje »Ali je vlada pripravljena na nov val?«

Do korenin me pretresa predrznost načina komunikacije z vrhunskimi specialisti in zdravniki, ki so že mesece v prvih bojnih vrstah. 

Saj poznate geslo »Proletarci vseh dežel, združite se!?« Danes se ob vprašanju epidemije, tako se zdi, družijo vsi uporniki. Proti Janši, proti vladi, proti desnim, proti vojski, proti cepljenju, proti institucijam... združimo se pod parolami: »dol z maskami, covid je zarota, cepljenje je za cepce.«

Ključno vprašanje je komu zaupate in ne kdo ima prav?

Ko se usedete v avto. Ali zaupate mehaniku, da je privil kolesa? Zaupate elektroniku, da bodo vsi semaforji delovali kot morajo? Razvojnim inženirjem, da je avto varen?

Tako kot mnogi zdravstveni delavci sem tudi sam utrujen od spremljanja argumentov tistih, ki so proti cepljenju, in ki razen domiselne iskrice, niso vredni imena argument. Do korenin me pretresa predrznost načina komunikacije z vrhunskimi specialisti in zdravniki, ki so že mesece v prvih bojnih vrstah. Morda je kriv moj zastarel način izobrazbe. Pri pisanju seminarskih nalog sem namreč moral citirati kakšnega pomembnega avtorja in prebrati vsaj del njegove knjige, danes je dovolj zapis na Facebooku, tudi če ne morete preveriti ne avtorja in še manj verodostojnost zapisa. Ko smo ravno pri tej popularni platformi, družbeno omrežje Facebook je v prvem četrtletju letošnjega leta zabeležilo 9,5 milijarde dolarjev čistega dobička, kar je 94 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Ko torej kot kronski dokaz zarote nekateri omenjajo zaslužke farmacevtov, bi bilo fer, da pri tem omenijo tudi ta podatek in pomislek, ki se ob tem lahko poraja.

Vprašanje, ki bi si ga morali zastaviti je: »Komu zaupate?«

Komu ste zaupali pred desetletji, ko je bilo v zraku vprašanje klimatskih sprememb in so nas z nasprotnimi argumenti prav tako na veliko delili po prepričanju. Danes je bolj ali manj vsem jasno, da so pred nami težka leta bojev z naravo. Težava je, da smo izgubili dragocena desetletja. In ko smo že pri naravi... električna vozila ne bodo rešila tega problema. Razlogov je več, ključen je, da je ogljični odtis električnega vozila daleč od nič.

Moja srčna želja je, da bi se med seboj začeli vrednotiti po odtisu zdrave pameti v naših dejanjih!

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Komentarji , Naš pogled

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Demenca se priplazi potiho, neopazno

Prijaznost je čustvo, ki ga osebe z demenco ohranijo do zadnjega. To nam je povedala etnologinja in publicistka Alenka Veber, ki se je po treh desetletjih iz Ljubljane preselila nazaj v domače ...