Bodite hvaležni, da živite v Sloveniji

Naš gost | 14.08.2021, 18:00 Matjaž Merljak

Slabo leto dni kot apostolski nuncij v Iraku deluje slovenski rojak, nadškof msgr. dr. Mitja Leskovar. Za njim je zahteven začetek službovanja, saj je moral pripraviti vse za marčevski papežev obisk. Na delo je vplivala tudi pandemija. Kakšna je krščanska skupnost v državi? Kako se počuti v Bagdadu, kjer poleti temperature lahko presežejo 50 stopinj Celzija? Gre lahko sam izven območja nunciature? Kaj čuti do domovine Slovenije, ki letos praznuje 30-letnico?

Obisk papeža Frančiška je od 5. do 8. marca 2021 spremljal iz razdalje, saj je bil tiste dni v karanteni zaradi okužbe z novim koronavirusom. Papež je bil zelo lepo sprejet in val navdušenja se je hitro širil. Za iraško družbo je bila to velika milost. Ljudem, še posebej kristjanom, je vlil veliko upanja. Še posebej velik vtis je naredilo s srečanje s šiitskim voditeljem, velikim ajatolo al Sistanijem pa tudi medversko srečanje v Uru, v neposredni bližini arheoloških ostankov hiše očaka Abrahama. Kristjanov sta se dotaknili maši v Bagdadu in Erbilu ter srečanje in molitev v Karakošu.

En sad papeževega obiska je že očiten: v deželi številnih frakcij in verskih, etničnih razlik so ljudje okusili, da so sposobni stopiti skupaj in uresničiti nekaj velikega. To je namreč dežela, kjer ljudje zaradi razdeljenosti trpijo že skoraj 20 let. Ta izkušnja sodelovanja je silno dragocena. Na druge sadove bo treba še počakati, se pa že premika na področju medverskega dialoga.

Srčno upam in molim, da bo njegov obisk doprinesel k miru, k medsebojnemu spoštovanju in lepemu sožitju.

Krščanska skupnost v Iraku je izredno raznolika. Tu so: katoličani različnih obredov, pravoslavni kristjani in evangeličani. Škofije različnih obredov sobivajo na istem ozemlju, tako imajo v Bagdadu sedež kar štiri katoliške škofije. Kristjani so zelo preiskušani, saj so morali še posebej v času Islamske države mnogi zapustiti svoje domove. Vračanje pa je zapleten proces.

Razmere med kristjani in muslimani so razmeroma mirne, včasih pa nastopijo tudi težave. Sedanja vlada se zaveda tradicionalne verske pluralnosti v deželi in jo pozitivno vrednoti, a na terenu ni vse rožnato. Med kristjani je negotovost, da se atentati in preganjanja ponovijo. In pogled v zgodovino pokaže, da to ni brez osnove.

Še dobro, da ima nunciatura velik vrt.

Nadškof Mitja Leskovar se v Bagdadu počuti dobro. To je veliko mesto z nepredvidljivim prometom. Možnosti za stike z ljudmi so omejene. Ob vsakem odhodu iz nunciature mora imeti zaradi varnosti policijsko spremstvo. Skok s kolesom po mestu je torej nemogoč .. Za sprehode izkoristi dovolj velik vrt na nunciaturi, za hobi in sprostitev pa si je uredil mizarsko delavnico.

Že vrsto let je v diplomatskih krogih in za diplomata je menjava kraja bivanja skoraj rutinska zadeva. Leskovar pravi, da nima težav z navezovanjem novih stikov in sklepanjem novih prijateljstev. Tako mu je prav v času karantene zaradi covida-19 gostoljubje nudil hrvaški veleposlanik. Tudi sicer je bil ta dinamičen in zahteven začetek službe nuncija v Iraku pozitiven za navezovanje stikov. Tako hitro v običajni dinamiki dela ne bi spoznal toliko ljudi.

Nikdar si nisem postavljal vprašanj: kje, koliko časa, do kdaj še. Bo že ljubi Bog povedal .. Jaz sem se trudil svoje delo dobro opravljati ... Ko so pristojni menili tako, pa sem spakiral kovčke in odšel ...

Nadškof Mitja Leskovar je že več kot pol življenja 'zdomec', a se zelo rad vrača domov, na Kokrico pri Kranju, kjer ima še očeta, sestro in brata ter nečake. Lani je obhajal srebrno mašo in v oddaji je povedal, kako je slišal Gospodov klic. V času srednje šole je obiskoval mladinski verouk v župniji in prav v veri je našel odgovore na življenjska vprašaja, obenem pa je pri sošolcih opažal praznino glede temeljnih vprašanj. Posebna preiskušnja je bila smrt mame, ko je bil v drugem letniku srednje šole.

Samo dve leti je bil kaplan v Domžalah, nato ga je takratni ljubljanski nadškof metropolit Franc Rode poslal na študij cerkvenega prava v Rim. Po doktoratu leta 2001 je bil poslan v Bangladeš. To je bila zanimiva prva izkušnja s svetom. Sledilo je dobrih enajst let na državnem tajništvu v Rimu. Deloval je v času treh papežev, vsak je po njegovem pustil svojo sled. Sam se je ukvarjal z varnostnimi vprašanji.

Papež Frančišek ga je 2015 poslal v Berlin, kjer je doživel nemško Cerkev. Dve leti je delovali tudi v New Delhiju v Indiji, kjer je Cerkev zelo dejavna in ima precej duhovnih poklicev. 1. maja 2020 ga je papež imenoval za nuncija v Iraku, 8. avgusta je bil nato v ljubljanski stolnici posvečen za škofa. Razložil je, kaj pomeni biti naslovni škof in škofovsko geslo (Crux lignum vitae - Križ je drevo življenja ali Križ je les), v katerega je vključil svoj priimek.

Bodite hvaležni, da živite v Sloveniji - v Iraku so cele generacije, ki niso še nikoli živele v miru.

Pozitivne vtise o Sloveniji je nadškof Leskovar slišal na svojih dosedanjih službenih mestih, še posebej v Indiji je srečal več ljudi, ki so že bili v Sloveniji ali so slišali o njenih lepotah. "Morda se komu zdi, da je v Sloveniji veliko stvari narobe. Bo morda držalo, a še veliko več in še veliko bolj gre lahko narobe. Tako da v Sloveniji ni tako slabo, ko jo primerjam z drugimi deželami. To seveda ne pomeni, da se lahko usedemo na lovorike in mirno spimo ... Nasprotno, mislim, da smo za izgradnjo skupne države in družbe, kjer je lepo živet, vsi soodgovorni in da se tej odgovornosti nihče ne bi smel izmakniti."

Dodaja tudi, da je bila slovenska samostojnost in slovenska država v smislu človeških žrtev "dokaj poceni". Še dobro se spominja dogajanja izpred 30-ih let, ko je potekala osamosvojitvena vojna. Leta 1991 je bil v prvem letu bogoslovja in ceremonier na novi maši Matjaža Križnarja v Preddvoru. Ko se niti uro pred novo mašo ni vedelo, ali slovesnost bo ali ne ...