Nadškof Stres o nesvobodoljubnem načinu razmišljanja

Novice | 11.07.2021, 09:18 Petra Stopar

Kje je Slovenija po 30 letih demokratizacije dosegla premike in kje ne? Predsednik Komisije Pravičnost in mir (KPM) pri Slovenski škofovski konferenci dr. Anton Stres meni, da smo na področju političnega sistema in gospodarstva zelo primerljivi z deželami okrog nas, zelo pa zaostajamo pri spremembi miselnosti. O tem je spregovoril v skupnem pogovoru za Radio Ognjišče in tednik Družina.

Po besedah nadškofa Stresa je Slovenija z osamosvojitvijo postala demokratična republika, v kateri vlada načelo človekovih pravic in dostojanstva slehernega človeka, svobode, pravičnosti, medsebojne enakopravnosti, enakosti, brez monopolov, »ampak seveda na papirju«. Čeprav je povsod po svetu tako, da so ideali ena stvar, resničnost pa druga, v Sloveniji še posebej izstopa zgodba okrog svobodoljubne demokracije, meni nadškof. »Mislim predvsem na tisto demokracijo, kjer ni privilegijev in diktature večine nad manjšino. Če z demokracijo mislimo samo to, da imamo svobodne volitve in da je na njih izbrana ena večina, ki vlada ostalim, se ta večina lahko zelo hitro spremeni v diktatorje, večina, ki ukazuje manjšini in dejansko interesov manjšine ne upošteva. In ta nesvobodoljuben način razmišljanja je pri nas še premočno navzoč,« ocenjuje. Tisti, ki so vladali sedem desetin samostojne države, so se po njegovih besedah »dejansko tudi tako obnašali in izvajali svojo diktaturo nad ostalimi, ki na volitvah niso zmagali, tako so si tudi lahko zagotovili zmago na naslednjih volitvah in to se je vleklo iz volitev v volitve in iz enega mandata v drugega«.

Miselnost, da so eni določeni za vladanje, drugi pa nimajo pravice na to misliti, je sestavni del komunistične ideologije, po kateri je družba razdeljena na dva razreda.

Marsikaj se je tako v 30 letih spremenilo, zelo malo pa se je spremenila miselnost: »Miselnost, da so eni določeni za vladanje, drugi pa nimajo pravice na to misliti, je sestavni del komunistične ideologije, po kateri je družba razdeljena na dva razreda, na razred naprednih in na razred tistih, ki so zaostali.« To miselnost po njegovem mnenju ohranjajo šolstvo, mediji in splošna kultura. »Mogoče bi bilo treba dati zraven še sodstvo. To je ta kulturna hegemonija, ki se vleče že 30 let, ostaja enaka in narekuje, da Slovenija za mnoge med nami še ni takšna, kakršno smo sanjali pred 30 leti.«

Marsikdo ne poudarja, da Evropska unija ni nastala le zaradi ekonomskih priložnosti

V skupnem pogovoru z Radiem Ognjišče in tednikom Družina je predsednik KPM spregovoril tudi o aktualnih izzivih, s katerimi se sooča Evropska unija. Zakaj je ta projekt sploh nastal? »Evropejci imamo kljub vsem razlikam, ki obstajajo med nami, nekaj temeljnih skupnih točk in to so naše skupne vrednote, ki izhajajo iz naše skupne religiozne in duhovne dediščine, krščanstva. Gre za dostojanstvo človeške osebe, svobode, pravičnosti in vsega ostalega, kar je s tem povezano in kar danes imenujemo tudi človekove pravice. Ideja človekovih pravic je tudi nastala v Evropi in na osnovi Evrope, evropskega razmisleka zadnjih 200 let. Gre torej za to, da bi na osnovi teh vrednot vendarle v Evropi vzpostavili drugačne razmere, kot so vladale v preteklosti,« je pojasnil.

Spomnil je namreč, da je bila Evropa smodnik za dve svetovni vojni, ki sta prinesli ogromno grozot. »Na osnovi vsega tega so začeli najbolj odgovorni evropski politiki, vsi katoličani, razmišljati o tem, da bi iz Evrope naredili posebno področje, področje miru, sprave, medsebojnega sodelovanja, namesto tega, da se gledamo kot tekmovalci ali sovražniki. V ozadju evropskega združevanja tako niso samo gospodarski interesi,« ampak tudi moralna ali vrednostna plat.

Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete v posnetku oddaje Utrip Cerkve v Sloveniji.