Tamara v polnosti zaupa življenju
Via positiva | 27.05.2021, 18:00 Nataša Ličen
Se strinjam, je dejala uvodoma v četrtkovo popoldansko druženje Tamara Andrašič, ki je logoterapevtka. Avtorica knjige, v kateri bralcu skuša pomagati pri premagovanju omejujočih prepričanj o partnerskih in poslovnih odnosih.
Povabili smo jo v oddajo »Via positiva«.
Ko doživimo, razumemo. Skozi občutja spoznavamo. Vajeni smo dodajati. Vendar je pomembnejše učenje odstranjevanja.
»Ljudje smo si podobni, morda se ločimo le po načinu razreševanja. Želimo dodajati, vendar mislim, da je bistveno odvzemati travme, miselne vzorce, prepričanja, če seveda opazimo, da so škodljivi, pa bi si želeli lepše, svobodnejše življenje, delati, kar nas veseli.«
»Ena od mojih metod odstranjevanje je gotovo pisanje, tudi študij logoterapije, ki mi je pomagal odstranjevati trdne, močno zakoreninjene vzorce in prepričanja. Veliko vrednost vidim v metodah logoterapije. Življenje je gor in dol. Lepo je in mine tudi tisto slabše, ko sprva mislimo, da je takšno, a se morda na dolgi rok izkaže za ne tako slabo.«
Naučeni smo, da nam vrednost dajejo drugi. Težko je, ker mislimo, da si ne zaslužimo, da je to sebično in egoistično. Ko pravimo, postavimo se na prvo mesto, mislimo to v pozitivnem pomenu. Če smo zadovoljni s seboj in se sprejemamo, lahko dobro dajemo ostalim.
»Občutila sem, da imam zaprto srce. Tega prej sploh nisem opazila, potem pa sem začela odpirati, odstirati in odstranjevati nekoristno. Velika vrednost je tudi v tem, da sem se naučila razlikovati med sočutjem in med tem, da se mi nekdo smili, pa ga na vsak način hočem rešiti.«
»Moje največje transformacije so se zgodile preko težkih poti kariere, šla sem preko sebe, tudi preko svojega zdravja. Danes sem srečna, takrat nisem bila. Imela sem visoko plačo, svojo hišo, pa mi ni bilo dobro. Danes vem, več notranje vsebine kot pa tiste zunanje, materialne.«
Če imamo postavljeno svojo vrednost nas mnenje drugega ne zmoti. Mi moramo vedeti, kdo in kakšni smo. Nisem ne boljša, ne slabša od drugega, sem preprosto jaz.
»Glavno moje vodilo je, zaupaj življenju. To je včasih kar umetnost. Zaupati je lahko, ko vse teče, ko pa ni tako in smo žalostni, razočarani, pa je to težje in takrat šele nam pride prav to notranje zaupanje in mir. Ko sem znotraj v redu, je vse prav, tudi zunaj mene. Delujemo z zahtevo po povračilu. Ne pričakujmo in ne pogojujmo, ampak bodimo raje hvaležni za vse, kar tisti trenutek imamo. To je vodilo in zdravilo.«
»V naši družbi je trenutno veliko strahu. Zamenjajmo strah z ljubeznijo. Bodimo bolj hvaležni. Le mi smo odgovorni, kako bo naše življenje teklo. Iščimo svoj notranji mir.«